Hvala gospa predsednica.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci.

Pred vami je predlog zakona, ki se izjemno redko spreminja. Zakon o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo je bil v parlamentu, v slovenskem parlamentu prvič sprejet leta 2004 na podlagi uredbe.

Drugič, ko se je evropski okvir nekoliko spremenil, je bil zakon obravnavan in soglasno v tem parlamentu sprejet leta 2010, in zdaj po dobrih dvanajstih letih je zakon ponovno pred vami. Tudi tokrat je v bistvu vsebinski razlog je sprememba evropske uredbe s tega področja.

Mogoče samo, čisto na kratko. Blago za dvojno rabo je tisto blago, programska oprema ali tehnologija, ki je narejena za uporabo v civilne namene, pod določenimi pogoji pa bi se lahko uporabo uporabil tudi za vojaške namene ali v povezavi z orožjem za množično uničevanje in zato je na ravni Evrope podpisan, predpisan posebni režim.

S tem konkretnim zakonom kaj spreminjamo. Kot prvo usklajujemo izrazoslovje z novo uredbo in nekatere druge tehnične podrobnosti povezane z novo uredbo.

Kot drugo, uvajamo možnost, ki do sedaj ni bila možna, ki je bila sedaj možna, vendar v Sloveniji ni bila uporabljena, čeprav uredba to dopušča, torej da se pri potencialnem izvozu organi preverjajo tudi sum možnosti uporabe dvojne rabe. Če nekoliko poenostavim, kaj to pomeni. Če preko tega zakona, če gledamo nekoliko širše, na leto izvozimo okoli 150 milijonov različnih izdelkov iz Slovenije, po tej spremembi uredbe bo nekoliko večja možnost, ne pa bistvena. Tisto kar pa je za nas bistveno, je pa možnost, da se preide na povsem digitalno odločanje pristojnega organa. Na predlog in po mnenju Zakonodajno-pravne službe smo sicer sedaj to odločbo umaknili iz zakona z namenom, da vse kakor je bilo predlagano, to uredi v podzakonskem aktu.

Dovolite, da povem pa tudi naslednje. Slovenija je ena od prvih, torej ena od petih držav, ki je s prvim, dejansko vstopila v evropski sistem elektronske odobritve. Kaj to v praksi pomeni za naša podjetja? Bistveno bolj poenostavljen postopek preko digitalnega načina, kot drugo, pa tudi skrajšanje postopka. Če recimo, dokler smo temeljili na tako imenovanem pisnem postopku, je proces odločanja trajal povprečno štiri tedne, je sedaj po naših pričakovanjih povprečna doba čakanja skrajšana za polovico, to pomeni na dva tedna in tudi prvi štirje primeri odločb, ki so bili izdani na podlagi tega sistema kažejo, da to tudi v resnici tako je.

Dobili smo tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in zato smo sodelovali pri pripravi tako imenovanih uskladitvenih amandmajev oziroma na področjih, kjer je stroka na ministrstvu ocenila, da je potrebno dati obrazložitve, smo podali obrazložitve. Ob tem pa bi rad tudi tukaj pred vami zaprosil za pomoč Zakonodajno-pravno službo, namreč pri samem spreminjanju zakona je bila spregledana potreba po preštevilčenju nekaterih poglavij in je naša prošnja, če se lahko to uredi pri pripravi neuradnega prečiščenega besedila oziroma ali nam svetujete kakšno drugo pot, ne vem, pripravo uskladitvenega amandmaja, ampak to prosimo dejansko za nasvet tudi ta pristojni odbor.

Hvala za besedo.