Spoštovana predsedujoča, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vsi navzoči! Moje ime je Miro Kranjc, sem predstavnik Ministrstva za digitalno preobrazbo.

Vlada je v obravnavo poslala Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za visoko raven interoperabilnosti javnega sektorja v Uniji, tako imenovan Akt o interoperabilni Evropi. Ne biti jezni, ampak pač tak naziv dokumenta je, nismo si ga mi izmislili.

Predlog uredbe je Evropska komisija objavila 18. novembra lani, pripravil ga je Generalni direktorat za informatiko, sodelovale pa smo tudi države članice preko različnih delovnih skupin. Namen uredbe je olajšati digitalno preobrazbo javnih uprav in izboljšati raven interoperabilnosti storitev, ki jih zagotavlja javni sektor v Evropski uniji. To je bistvenega pomena za enotni digitalni trg, omogoča učinkovitejšo in varnejšo izmenjavo podatkov za zagotavljanje javnih storitev, vpliva na prost pretok blaga in storitev ter zmanjšuje tveganja za kibernetsko varnost v Evropski uniji.

Cilji predlagane uredbe so predvsem zagotoviti dosleden, humano centrični pristop EU k interoperabilnosti, od oblikovanja politike do njenega izvajanja, vzpostavitev strukture za upravljanje interoperabilnosti, ki bo omogočala sodelovanje javnih uprav in zasebnih deležnikov za dogovor o skupnih in interoperabilnost rešitvah in soustvariti ekosistem interoperabilnosti rešitev za javni sektor Evropske unije. Načelno stališče Republike Slovenije do predlagane uredbe je pozitivno. Gre za nadaljevanje prizadevanj v zvezi z evropskim okvirom interoperabilnosti, ki je od leta 2010 del interoperabilnost politike EU, s tem dokumentom pa postaja zakonsko zavezujoč za države članice in za institucije Evropske unije. Uredba na tehnično operativnem delu predvideva izmenjavo in ponovno uporabo in interoperabilnost rešitev med organi javnega sektorja ter med inštitucijami, organi in agencijami Unije s pomočjo namenskega portala interoperabilne Evrope vpeljuje tudi ocene učinkov na čezmejno interoperabilnost pri razvoju in nadgradnjah informacijskih sistemov, ki se uporabljajo za zagotavljanje čezmejnih storitev na organizacijsko upravljavskem delu. Uredba predvideva vzpostavitev odbora za interoperabilno Evropo, ki mu bo predsedovala Evropska komisija in bodo v njem sodelovali tudi predstavniki držav članic. Njegov namen pa je načrtovanje, usmerjanje, spremljanje, svetovanje in podpora komisiji in članicam pri interoperabilnosti, ukrepih, politikah, strategijah in smernicah. Ta odbor lahko komisiji predlaga podporne projekte za izvajanje politike, sodeluje s komisijo pri pripravi gradiva za usposabljanje ter predlaga inovacijske ukrepe in vzpostavitev regulativnih peskovnikov ob sodelovanju go tech akterjev iz zasebnega in akademskega sektorja. Sodelovanje s širšim krogom deležnikov bo potekalo preko skupnosti interoperabilne Evrope. Člani skupnosti bodo skrbeli za vsebine na portalu interoperabilne Evrope, sodelovali v delovnih skupinah in tudi pri medsebojnih strokovnih pregledih. Ti medsebojni strokovni pregledi so nov mehanizem za čezmejno sodelovanje med organi javnega sektorja za pomoč pri izvajanju ocen interoperabilnosti. V institucijah, organih in agencijah Evropske unije, ki zagotavljajo ali opravljajo omrežne informacijske sisteme, ki omogočajo elektronska izvajanja ali opravljanje javnih storitev bodo imenovani koordinatorji za interoperabilnost, ki bodo podpirali svoje institucije pri vzpostavljanju ali prilagajanju sistemov in postopkov ter izvajanju ocen interoperabilnosti. Pomembno je, da bo vsaka država morala vzpostaviti ali določiti pristojni nacionalni organ, ki bo skrbel za sodelovanje v odboru in skupnosti. V državi članici bo usklajeval vsa vprašanja povezana s to uredbo, podpiral organe celotnega javnega sektorja pri razvoju, uporabi in izmenjavi interoperabilnih rešitev ter pri čezmejnem sodelovanju. Pri teh določbah obstaja tveganje, da bi predvidene naloge pristojnega nacionalnega organa lahko prinesle veliko dodatno administrativno breme in veliko odgovornost za koordinacijo med organi javnega sektorja v državi, kar bi zahtevalo tudi precejšnje dodatne vire. Zato bi se Republika Slovenija v nadaljnjem usklajevanju zavzemala za racionalen pristop, predvsem z vidika optimizacije administrativnih obremenitev in s tem povezane potrebe po dodatnih finančnih, prostorskih in kadrovskih virih.

Glede na navedeno predlagamo pozitivno stališče Republike Slovenije do predlagane uredbe. Pri nadaljnjem usklajevanju besedila pa si bodo predstavniki države prizadevali za še dodatno izboljšanje določb, vključno z definicijami in opredelitvami vlog posameznih akterjev v smislu večje jasnosti in konsistentnosti ter za uravnoteženost, preudarnost in sorazmernost glede na cilje v javnem interesu. Hvala.