Govor

Gal Gračanin

Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav!

Zakonodajno-pravna služba je v okviru svojih poslovniških nalog pripravila predlog odgovora Državnega zbora na Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 28., 29. in 32. člena Zakona o Državnem svetu, ki jo je na Ustavno sodišče, kot že rečeno, vložila Inženirska zbornica Slovenije.

Pobudnica zatrjuje, da naj bi v Zakonu o Državnem svetu obstajala neustavna pravna praznina, saj izpodbijane določbe v nasprotju s 43. členom v povezavi z drugim odstavkom 15. člena ustave ne določajo dovolj natančno, kdo ima aktivno in pasivno volilno pravico pri volitvah za člana državnega sveta, predstavnika samostojnih poklicev. Pobudnica svoje navedbe o obstoju neustavne pravne praznine utemeljuje s po njenem mnenju sporno razlago omenjenih določb s strani Državne volilne komisije in Državnega sveta ter po njenem mnenju zopet nejasno in nepravilno razlago izpodbijanih določb s strani Vrhovnega sodišča, kar naj bi vse kazalo na nezmožnost teh organov natančno definirati aktivno in pasivno volilno pravico pri volitvah v Državni svet.

Skladno z ustaljeno ustavno sodno presojo je zakonska pravna praznina neustavna le, če se ne da zapolniti z uveljavljenimi metodami razlage. Sodnik pa mora med več mogočimi razlagami, do katerih je moč priti s temi metodami razlage, pri odločanju vselej uporabiti tisto, ki je skladna z ustavo. Po mnenju Zakonodajno-pravne službe je mogoče na podlagi izpodbijanih določb Zakona o Državnem svetu z uveljavljenimi metodami razlage jasno določiti aktivno in pasivno volilno pravico pri volitvah za člana Državnega sveta predstavnika samostojnih poklicev. Pri tem se v predlogu odgovora Državnega zbora sklicujemo na to, da je mogoče aktivno in pasivno volilno pravico pri volitvah v Državni svet jasno določiti ob upoštevanju namena ustavodajalca pri ureditvi zastopstva posameznih interesnih skupin v državnem svetu v drugem odstavku 96. člena ustave, ki izhaja iz gradiv Komisije za ustavna vprašanja. Nadalje, da je Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi, ki skrbi za enotno sodno prakso, v volilnem sporu že večkrat enotno razložilo pojem samostojnega poklica iz tretje alineje drugega odstavka 96. člena ustave in ob tem v nobeni zadevi ni prekinilo postopka in začelo postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb Zakona o državnem svetu na podlagi 156. člena ustave, kar bi skladno z ustavo moralo narediti, če bi sklepalo, da so te določbe neskladne z ustavo. Nadalje, da pobudnica že sama podaja razlago 28., 29. in 32. člena Zakona o Državnem svetu, ki je po njenem mnenju edina ustavno skladna. Torej, tudi pobudnica nekako pritrjuje temu, da je te določbe mogoče ustavno skladno razlagati, zgolj zatrjuje, da se ne strinja s trditvami oziroma z razlago Vrhovnega sodišča, Državne volilne komisije in Državnega sveta.

Glede na navedeno v Zakonodajno-pravni službi ocenjujemo, da je pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb Zakona o Državnem svetu neutemeljena in v predlogu odgovora Državnega zbora Ustavnemu sodišču predlagamo, da jo kot takšno zavrne.

Hvala.