Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Komisija Državnega sveta je na 1. seji novega sklica podprla predlog zakona, saj ugotavlja, da ga je treba čim prej sprejeti zaradi začetka letošnje subvencijske kampanje. Komisija poudarja, da bi moral zakonodaja zakon v prvi vrsti izboljšati pravni položaj kmeta in ga administrativno izboljšati in razbremeniti ter mu olajšati delo pri uresničevanju njegovega poslanstva. Pripravljavci zakonodaje bi morali ustvariti pogoje za ohranitev in nadaljnji razvoj kmetijstva, ker smo od njega neposredno odvisni vsi. Hrana je pomembna in ni samo dobrina, ampak tudi strateško orožje v zadnjem času. Čeprav predlog zakona med cilje navaja zmanjševanje administrativnih bremen, komisija meni, da vsakokratni popravek zakona administrativno dodatno obremenjuje kmeta.

V preambuli nas je tudi zmotilo, da usklajenost predloga zakona bi moralo biti tudi napisan ne samo z lokalnimi skupnostmi, ampak tudi z nevladnimi organizacijami in tu podpiramo, da bi zmeraj bil usklajen s Kmetijsko-gozdarsko zbornico.

Omenil bi samo nekaj glede na razpravo komisije. Komisija se zaveda pomena zbiranja podatkov za učinkovito delo državnih organov tudi v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike, podpira pa stališče, da je treba zbrati podatke v celotni verigi preskrbe s hrano, ne zgolj samo pri kmetu. Glede na predlagani prostovoljnih anket se komisija strinja s pomisleki nevladnih organizacij, nenazadnje raznovrstne ankete že sedaj izvaja Statistični urad Slovenije. Komisija meni, da predvidene prostovoljne ankete niso zagotovilo za pridobitev administrativnih in verodostojnih podatkov. Komisija se sprašuje, zakaj bodo morali kmetje voditi evidenco krajinske značilnosti, res, da gre za podukrep in s tem tudi plačilo.

Komisija izpostavlja problematiko digitalizacije in digitalne pismenosti kmetov. Vemo, da je kmetov veliko starejših, da je povprečje komaj 61 let lastnikov kmetijskih gospodarstev, predvsem na starejšo populacijo, saj bo moral kmet dvakrat mesečno poročati o delovnih opravilih, tisti, ki ne bo računalniško pismen, bo moral najbrž obiskovati svetovalno službo.

Glede analiz krme komisija poudarja, da na podlagi tovrstnih ukrepov ni moč izmeriti obsega toplogrednih plinov, ki jih proizvaja govedo, predvsem pa živinoreja iz okoljskega vidika ni tako problematična kot se to želi prikazati v javnosti. Ta ukrep bi moral zasledovati pravilnost obrokov živali ne pa zaradi plinov, oprostite, tu je kar nekaj tistih, ki smo agronomi in živinorejci.

Komisija pozdravlja predlagane nove ukrepe, ki bodo upravičeni zagotoviti hitro pomoč v kriznih situacijah. Komisija opozarja ali zakonodaja, ki se spreminja za potrebe strateškega načrta skupne kmetijske politike, prinaša preveč ovir in ukrepov, ki bodo vplivali na zmanjševanje pridelave hrane ali še dodatno poslabšali prehranske varnosti Slovenije. Če dopolnim mojo misel, upam, da prehranska varnost Evrope, posebnost Slovenije ne gre po poti energetske krize, ker vsi ukrepi nekako zmanjšujejo pridelavo, posebno te okoljski, ne pa jo povečujejo, to se pravi, da SKP ni za to, da bomo pridelali več, ampak zato bomo pridelali manj.

Komisija tudi podpira, da se bo v letošnjem letu popravil Zakon o kmetijstvu, da bo v celoti odprt in tudi daje pobudo, da bi se nekako. tudi zagotovilo varstvo lokalnih semen ter določilo vzdržno stanje divjadi in zveri in si prizadevali za administrativno razbremenitev kmetov, ker so bili poudarki na komisiji. Ponovno pa tudi poudarjamo, po potrebi, da bi v zakon nekako napisali, da se začne tudi s strani države govoriti, ministra za kmetijstvo o priporočenih odkupnih / nerazumljivo/, da bo potem veriga bolj stabilna, da ne bodo samo eni v verigi imeli profite, drugi pa, prvi kot kmet pa imeli slabše plačilo. Toliko z naše strani.

Hvala.