Spoštovana predsednica, dr. Vida Čadonič Špelič, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vsi ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Torej, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu je bil pripravljen z namenom, da uskladimo dejansko stanje s strateškim načrtom skupne kmetijske politike, ki se bo začela, ki se začne izvajati s 1. 1. 2023 in torej, da novo programsko politiko potem uskladimo in pripravimo tudi zakonodajno podlago.

Celoten zakon, spremembe zakona, lahko razdelimo na 5 sklopov oziroma 5 oddelkov in bi jaz kar vsakega posebej predstavila, in sicer prvi, prvi sklop predstavlja splošne prilagoditve za izvajanje strateškega načrta skupne kmetijske politike in sicer, tukaj so predstavljeni poenoteni, poenoteni izrazi in pa jasnejša določanja. Potem tukaj se tudi dodajajo prehodne določbe za namen podaljšanja predloga v novo programsko obdobje za pašne in pa agrarne skupnosti ter za namen spremljanja in načrtovanja ukrepov za naprej, iz skupne kmetijske politike se predlaga tudi izvajanje anket, za katere je potrebna privolitev strank, za to mora imeti pravno podlago v zakonu.

Druga, drugi sklop se nanaša na posebno ureditev upravnega postopka, torej gre za odstopanja od upravnega postopka in se v tem dejansko urejajo na način, da se dodatno poenostavljajo določeni postopki, ki omogočajo potem vlagateljem zahtevkov, da izboljšajo svoj pravni položaj. Potem, določbe za izvajalce, za podpore v obliki finančnih instrumentov. Torej v tem obdobju, torej v tej skupni kmetijski politiki, smo dejansko uvedli tudi finančne instrumente in ti finančni instrumenti morajo imeti pravno podlago v tem zakonu, zato smo tudi dali podlago in pa izvajalca. Potem, na novo se izvajajo ukrepi in sicer za hitro pomoč, za krizne situacije. Torej v tistih primerih, ko bomo nekako dajali pomoč za krizne situacije, ko pride do kakršnihkoli problemov, lahko potem imamo pravno podlago v tem zakonu, da lahko to hitro, potem na hitro ukrepamo.

V Zakonu o kmetijstvu še tudi niso bile urejene lokalne skupnosti, LASI, torej lokalne akcijske skupnosti in podlaga za lokalne akcijske skupnosti se ravno tako daje v tem zakonu. Potem, na novo se definira upravni pregled in pa pregled na kraju samem in sicer v, prej je bil dejansko ta, ta določba v evropski zakonodaji, v novi zakonodaji pa teh določb ni, zato moramo pravne podlage potem urediti v slovenski zakonodaji. Določa se tudi določen najdaljši čas, ki lahko poteče od napovedi pregleda na kraju samem in pa potem s strani agencije in pa potem rok, do kdaj mora ta, ta pregled biti izveden.

Potem dodatno so še alternativne napovedi, možnosti, tako na primer, da je lahko tudi na drug način se napove ta pregled in pa izvedba pregleda na kraju samem brez predhodne najave, torej v tistih primerih, ko je to mogoče izvesti brez prisotnosti, vendar tega pregleda pa ni možno izvesti brez prisotnosti strank, torej ni nujno, da se ga napove, vendar stranka pa mora biti vedno prisotna.

Potem je tukaj nov sistem za spremljanje površin, torej AMS(?) sistem, torej nov umetno inteligenčni sistem in pa potem na podlagi tega se »dodrobno« definira tudi dodatni terenski ugled tega v teh primerih. Torej, kadar z gotovostjo ne bomo, možno na podlagi AMS sistema ugotoviti, ali je situacija jasna ali ne, potem je lahko dodatni, dodatni pregled na kraju samem.

Potem je nova aplikacija, pravna podlaga za novo aplikacijo, ki je komunikacijska obligacija z našimi vlagatelji, torej, to je aplikacija Sopotnik in se bo dejansko uporabljala za seznanitev strank z dejanskim njihovim stanjem, torej od pregleda vloge pa vse do tega, da lahko komunicirajo s stranko in potem stranka lahko tudi na ta način čim prej komunicira z Agencijo za kmetijske trge. Definirajo se upravne sankcije, potem definira se namerno, namerno neskladnost pri pravilih pogojenosti, ki vemo, da so osnovni standardi, definira se tudi preprečitev pregleda na kraju samem, torej, če kdo želi preprečiti pregled na kraju samem, kaj to pomeni, določi se znesek, kjer je možno opustiti izterjavo, torej najnižji znesek, do katerega se lahko potem sredstva izterjajo oziroma ne in pa določi se tudi rok, v katerem morajo dejansko agencije začeti postopek, da lahko sploh agencija potem izvede postopek vračila sredstev.

Potem, razširja se nabor za informativne odločbe torej in pa tudi kdaj, da se lahko odpovedo tudi stranke pravici odpovedi do pritožbe, uvajajo se določene novosti glede javnih razpisov, dodatno se pa ureja področje zahtevkov za izplačilo. Potem naslednje področje je plačilo za opravljeno začasno ali pa občasno delo v kmetijstvu. Tukaj dejansko s tem želimo določiti višino najnižje bruto urne postavke za opravljeno začasno ali občasno delo, ki pa, ki pa je vezano na znesek minimalne plače. Torej tukaj ne sme biti to plačilo nižje od minimalne plače.

Četrti sklop se nanaša na zbiranje…, na evidence in pa na zbiranje podatkov in sicer izboljšujejo se obstoječe pravne podlage, to tako za evidence, različne oblike povezovanja in pa organizacije proizvajalcev. Potem izvaja se, uvaja, uvaja se nova evidenca in in sicer za analizo voluminozne krme. In sicer, te evidence se dejansko uvajajo za tiste vlagatelje zahtevkov, ki bodo pač kandidirali na ukrepe kmetijske politike, na podlagi katerih se potem lahko preverja ali ta pogoj sploh izpolnjujejo. Na enak način se uvaja evidenca o delovnih opravilih. Torej, v teh primerih, ko se uvaja evidenca o delovnih opravilih, gre torej za tiste, za tiste zavezance, ki bodo dejansko kandidirali na določene ukrepe. Na novo se vzpostavlja, potem evidenca krajinskih značilnosti, ki je pač pogoj torej kot pogojeno za osnovna plačila. Evidenca bo služila torej za ugotavljanje dejanskega stanja, da se, potem na podlagi tega ukrepi kmetijske politike lahko izvajajo. Popravlja in dopolnjuje se pa tudi besedilo člena, ki določa evidenco posebnih kultur in pa spremlja in pa dopolnjuje se tudi glede pridobivanja in uporabe podatkov. Torej, razširili oziroma dopolnili smo torej tudi tiste pravne podlage, kjer lahko agencija pridobi določene podatke iz različnih evidenc in na podlagi tega, potem po uradni dolžnosti preverja podatke in ni treba, da potem stranke oziroma vlagatelji te podatke sami prenašajo. Pri podatkih registra kmetijskih gospodarstev se pa pač ukinjajo plačilne pravice, torej, ne bo več vodila evidenca o plačilnih pravicah na ta način, ker plačilne pravice se z letošnjo perspektivo ukinjajo in se pač izvajajo neposredna plačila. Peto področje pa se nanaša na verigo preskrbe s hrano. Torej, tukaj se pa dejansko predlaga sprememba v tej smeri, da se ureja kršitev obveznosti varuha verige preskrbe s hrano in se ga lahko na podlagi teh določb predčasno razreši, če ne opravlja svojega dela.

Toliko bi jaz na kratko predstavila zakon. Dobili smo tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe. V celoti smo skoraj sledili mnenju te Zakonodajno-pravne službe in v tem smislu so bili pripravljeni tudi amandmaji in v kolikor je potrebno bi pa, potem kasneje obrazlagali posamezne amandmaje.

Hvala.