Hvala, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Lep pozdrav tudi ostalim prisotnim!

Že, ko smo na tem odboru predstavljali okvir, torej uredbo, torej uredbo, ki je instrument za izredne razmere na enotnem trgu, torej kako hitro prepoznati in odreagirati pri primeri novih kriz na področju dobavljivosti storitev ali pa ali pa izdelkov, smo povedali, da sam zakonodajni predlog bo imel dva dodatna zakonska predloga, ker je potrebno v bistvu urejati še 14 direktiv in 15 uredb. Torej, oba zakonodajna predloga, ki sta danes pred vami sta namenjena, ena direktiva, da poseže v 14 drugih direktiv in ena uredba, da poseže v 5 drugih uredb. Tudi je bilo povedano, da uredba SME(?) ne velja za vsa področja. Nekatera področja so že regulirana drugače, primer finance, nabava vojaške opreme, recimo zdravila, kar smo videli v nekih drugih krizah, tudi hrana, recimo ribiški sektor, večino stvari pa se ureja s to uredbo. Razlog je čisto enostaven, delovanje Evropske unije, da krizo zazna, da se odloči, da je kriza, da bo ukrepala in kako ukrepala, mora biti hitrejše. In ta model, ki je sedaj pred vami, to dopušča. Ta model uvaja trifazno delovanje. Temelji na ustanovitvi svetovalne skupine, ki mora svojo nalogo opravljati v fazi 1, fazi 2 in faza je 3. Faza 1 je faza, ko se ustvarjajo protokoli, ko se ustvarjajo komunikacije, ko ta skupina zazna, da je nekaj narobe predlaga komisiji in komisija samostojno za šest mesecev, lahko pa o podaljšanju dodatnih šest mesecev prestopi Evropsko unijo v fazo 2. To je faza pozornosti. In dve stvari se tam dogajata. Prva je, da se naredi res monitoring strateških verig nabav surovin, izdelkov ali pa storitev, ki so predmet krize in v tej fazi se tudi začenjajo ustvarjati strateške rezerve na tej osnovi. Če se oceni, da je potrebno iti v fazo 3 pa to je pristojnost sveta, ki odloča s kvalificirano večino na predlog komisije ob sodelovanju svetovalne skupine.

Kaj je bistvo takratnega ukrepanja? Dosti enostavno. Neposredno se poseže z aktom v prepoved nedovoljenih praks. Torej gre v sistem, da ne morejo se odzivi na krizo dogajati na ta način, da bi prišlo do razpada enotnega evropskega trga. Neposredno se tudi vplete v nekatere strateške proizvodnje in tudi pospešene proizvodnje in na nek način tudi dajanje na trg, če zelo poenostavim, v bistvu je tudi omejitev za izvoz izven Evropske unije, hkrati pa tudi neka solidarnost pri sproščanju rezerv, ki nastanejo v fazi dva se vzpostavi, torej, da je vsa Evropa na istem. Torej oba zakonodajna predloga, ki spreminjata 14 direktiv in 5 uredb so v bistvu tehnične narave. Če povem nekoliko poenostavljeno, gospod predsednik, v času krize je možne hitreje potrjevati specifike tudi ne na običajni način, ko morajo biti normativi strogo predpisane lahko so tudi neki mednarodni standardi uveljavijo, hitreje se dajejo na trg in potem na nek način čez časi jih je potrebno umakniti.

Kakšno je stališče Slovenije? Slovenska vlada, predlagamo tudi na odbor in parlament, da podpre to stališče, da je potrebno ta mehanizem vzpostaviti seveda pa kakor bolj ali manj vse evropske države pa opozorimo kaj je potrebno hkrati urediti. Prvič, da je nabor izdelkov ali surovin ali storitev, za katere veljajo pravila uredbe, zelo jasno zapisan. Drugo, da je zelo jasno napisana tudi časovna meja. Seveda pod tretje, če se, zaradi sproščanja tovrstnih proizvodov, ki gredo kljub vsemu po nekaterih lažjih pravilih na trg, da ko se kriza konča je potrebno to počasi začeti umikati.

Hvala, gospod predsednik.