Hvala lepa predsedujoči.

Spoštovani poslanke in poslanci, drugi navzoči!

Vlada je v obravnavo poslala predlog stališča Republike Slovenije do tako imenovanega akta o interoperabilni Evropi, ki ga je Evropska komisija objavila 18. novembra lani. Pripravil ga je generalni direktorat za informatiko, sodelovale pa smo tudi države članice preko različnih delovnih skupin. Namen uredbe je olajšati digitalno preobrazbo javnih uprav in izboljšati raven interoperabilnosti storitev, ki jih zagotavlja javni sektor Evropske unije. To je bistvenega pomena za enotni digitalni trg, omogoča učinkovitejšo in varnejšo izmenjavo podatkov za zagotavljanje javnih storitev, vpliva na prost pretok blaga in storitev ter zmanjšuje tveganja za kibernetsko varnost v EU.

Cilji predlagane uredbe so predvsem zagotoviti dosleden, humanocentrični pristop EU k in interoperabilnosti od oblikovanja politike do njenega izvajanja, vzpostaviti strukturo za upravljanje interoperabilnosti, ki bo omogočala sodelovanje javnih uprav in zasebnih deležnikov za dogovor o skupnih interoperabilnih rešitvah in tretjič, soustvariti ekosistem interoperabilnostnih rešitev za javni sektor EU. Načelno stališče Republike Slovenije do predlagane uredbe je pozitivno. Gre za nadaljevanje prizadevanj v zvezi z evropskim okvirom interoperabilnosti, ki je od leta 2010 del interoperabilnostne politike EU, s tem dokumentom pa postaja zakonsko zavezujoč za države članice in za inštitucije EU. Uredba je na tehnično operativnem delu, predvideva izmenjavo in ponovno uporabo interoperabilnostnih rešitev med organi javnega sektorja ter med inštitucijami, organi in agencijami Unije s pomočjo namenskega portala interoperabilne Evrope. / nerazumljivo/ je tudi ocene učinkov na čezmejno interoperabilnost pri razvoju in nadgradnjah informacijskih sistemov, ki se uporabljajo za zagotavljanje čezmejnih storitev. Na organizacijsko upravljavskem delu uredba predvideva vzpostavitev Odbora za interoperabilno Evropo, ki mu bo predsedovala Evropska komisija in bodo v njem sodelovali tudi predstavniki držav članic. Njegov namen pa je načrtovanje, usmerjanje, spremljanje, svetovanje in podporo komisiji in članicam pri interoperabilnost ukrepih, politikah, strategijah in smernicah. Odbor lahko komisiji predlaga podporne projekte za izvajanje politike, sodeluje s komisijo pri pripravi gradiva za usposabljanje ter predlaga inovacijske ukrepe in vzpostavitev regulativnih pristop / nerazumljivo/ ob sodelovanju teh akterjev iz zasebnega in akademskega sektorja. V sodelovanju s širšim krogom deležnikov bo potekalo preko skupnosti interoperabilne Evrope. Člani skupnosti bodo skrbeli za vsebino na portalu interoperabilne Evrope, sodelovali v delovnih skupinah in tudi pri medsebojnih strokovnih pregledih. Medsebojni strokovni pregledi so nov mehanizem za čezmejno sodelovanje med organi javnega sektorja za pomoč pri izvajanju cen interoperabilnosti. V inštitucijah, organih in agencijah Evropske unije, ki zagotavljajo in opravljajo omrežne in informacijske sisteme, ki omogočajo elektronsko izvajanje ali opravljanje javnih storitev bodo imenovani koordinatorji za interoperabilnost, ki bodo podpirali svoje institucije pri vzpostavljanju ali prilagajanju sistemov in postopkov ter izvajanju ocen ter interoperabilnosti. Pomembno je, da bo vsaka država morala vzpostaviti ali določiti pristojni nacionalni organ, ki bo skrbel za sodelovanje v odboru in skupnosti. V državi članici bo usklajeval vsa vprašanja, povezana s to uredbo, podpiral organe celotnega javnega sektorja pri razvoju uporabe in izmenjave interoperabilnih rešitev ter pri čezmejnem sodelovanju. Pri teh določbah obstaja tveganje, da bi predvidene naloge pristojnega nacionalnega organa lahko prinesle veliko dodatno administrativno breme in veliko odgovornost za koordinacijo med organi javnega sektorja v državi, kar bi zahtevalo tudi precejšnje dodatne vire, zato bi se v nadaljnjem usklajevanju zavzemali za racionalen pristop predvsem z vidika optimizacije administrativnih obremenitev in s tem povezane potrebe po dodatnih finančnih, prostorskih in kadrovskih virih.

Glede na navedeno predlagamo pozitivno stališče Republike Slovenije do predlagane uredbe. Pri nadaljnjem usklajevanju besedila pa si bodo predstavniki države prizadevali za še dodatno izboljšanje določb vključno z definicijami in opredelitvami vlog posameznih akterjev v smislu večje jasnosti in konsistentnosti ter za uravnoteženost, preudarnost in sorazmernost glede na cilje v javnem interesu.