Hvala za besedo, gospod predsednik.

Lep pozdrav vsem prisotnim in vse dobro v letošnjem letu!

Je že državni sekretar jasno povedal ene stvari, tako da ne bom ponavljal, kaj je svet zavoda sprejel. Mogoče se samo, pa veseli me, da zdaj pa res govorimo in da se bo začelo delati na reformi in, kot smo že pri v zadnjih letih pri teh parcialnih rešitvah iz zavoda vedno poudarili, da smo proti parcialnim rešitvam in da je treba v samem sistemu celovito te stvari urediti. Tukaj v tem predlogu zakona so tri zadeve, se pravi najnižja, dvig najnižje pokojninske osnove, zagotovljena, dvig najnižje, dvig zagotovljene pokojnine in ponovna uvedba državne pokojnine. Če se ustavim pri dvigu najnižje pokojninske osnove, kar je bilo že rečeno, 2016 je ZDUS to že nekje predlagal, tam je bil izračun 81,2 %. Zakaj 81,2? Ker to je pomenilo, da bi bila potem najnižja pokojnina, odmera od najnižje pokojninske osnove višja od cenzusa, se pravi, da bi bilo višje od cenzusa za varstveni dodatek. Takrat se to ni izšlo, tako da mislim, da je to predlog, ki ga bo v reformi, pripravi reforme oziroma prenove potrebno proučiti, potrebno proučiti. Vsekakor pa je dvig na 81 prenizek. To bi pomenilo dvig pokojnin, odmerjenih od najnižje pokojninske osnove, samo 1,9 %, tako da jaz mislim, pa tudi ministrstvu smo napisali, da bi mogli razpravljati med 80 do 82. Moramo se pa zavedati, da avtomatično čim dvignemo najnižjo pokojninsko osnovo, da jih bo več upokojencev imelo odmerjeno od najnižje pokojninske osnove, se pravi, da bodo vsi, še več jih deležni socialnih korektivov, če je bilo 2021 že 35. To ni najboljši pokazatelj sistema, da je toliko, se pravi, če se dvigne, pomagamo, da so višje pokojnine, ampak je, bi pa že šli blizu 50 odstotkov, ampak kot poudarjamo je… Kaj je razlika med dvigom zagotovljene pokojnine pa dvigom najnižje? Dvig najnižje pokojninske osnove pomeni, da velja za vse ali manj 15 let ali pa do čez 40 let dobe. Pri zagotovljeni pa protežiramo samo teh 40 let, tako da predlagam, da se to takrat razpravlja. Dvig na 771, veste kaj bi to pomenilo? Da nekdo, ki je delal 40 let bi imel za zagotovljeno pokojnino med, se pravi, že zdaj je 70 evrov razlike v določenih obdobjih samo, zaradi enega leta razlike. Vemo, da imamo drugačne odmerne odstotke, najnižja pokojninska osnova se na novo določa in so tukaj razlike. Sedaj bi prišli do razlike 200 evrov, zaradi enega leta, nesprejemljivo.

Če pogledamo kdo uživa? Ali res tisti, ki imajo 40 let dopolnjeni, da boste še bolj plastično videli? Ženske so se upokojevale včasih s 35 dobe. Bila so leta po osamosvojitvi, veliko je bilo dokupov za presežne delavce, kjer je država pa delodajalec financiral, ni delavec sam, upokojenec sam dokupil do 5 let, tako da so nekateri, ki dobivajo zdaj zagotovljeno, delale ženske 30 let, moški 35 let. Sedaj pa zagotovljeno dobi samo tisti, ki ima 40. Če ima 39, kar pomeni, da je tudi ženska delala 9 let več kot tista za 30 pa nima zagotovljene pokojnine. Tukaj, se pravi, je res treba paziti, ko se o tem razmišlja. Jasno, lepo je slišati, ampak 771 pomeni na letnem nivoju blizu 150 evrov pa rešujemo dejansko samo eno kategorijo upokojencev, tako da je potrebno… Ko sem prej omenil najnižjo pokojninsko osnovo bo potrebno razmišljati, ne da bi samo najnižjo pokojninsko osnovo rekli, samo za v naprej velja višja, potem bomo razlike naredili spet med leti. Če se spomnimo / nerazumljivo/, ko je uvedel najnižjo pokojnino, pa novo invalidsko pokojnino v odstotku za vse ne glede na to kdaj si upokojen. Jaz mislim da, čeprav tukaj ponavadi govorim, da za nazaj ne posegati, da bi potem morali urediti za vse, ki imajo odmero od najnižje pokojninske osnove. Tudi institut prag revščine vključiti v sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne pride v poštev. Te inštitute ne smemo vključevati. Sedaj si predstavljate prag revščine 771, potem bi prišlo do tega, da se dvigne na 850, kar bi avtomatično dvignili. Ali kaj bi imeli usklajevanje pokojnin na podlagi rasti življenjskih stroškov, plač, potem bi pa še pisalo, pokojnine za 40 let, tiste, ki so nižje se pa dvignejo še za toliko v to. Dejansko institutov izven tega pokojninskega sistema, ki so vezane na plače, dobo, mislim da se ne sme vključevati. Državna pokojnina ne sodi v sam sistem, zato je tudi ven šlo. Tudi, ko je leta 2000 notri prišlo ni sodilo v sistem, pa še predlagali ste kot je državni sekretar rekel, dejansko bi nekdo dobil, sedaj dobi za 15 let 294, državna bi bila pa 329. Tudi to, prehod, ko piše: »Uživalci pokojnine po 4. členu se po uradni dolžnosti…« kateri uživalci? Saj jih sploh ni. Se pravi, bi moglo biti vloge, ampak jaz računam, da itak to ne bo sprejeto. Še to bom poudaril, več kot 20 let se je v sistem poskušalo očistiti stvari, ki ne sodijo v sistem, ne bom rekel socialnih korektivov, ki so tudi pomembni, ampak v zadnjih 2 letih smo popustili, pa smo iz vseh strani noter dajali stvari. Če samo pogledamo zadnji predlog, ki je šel s strani ministrstva oziroma Vlade za spremembo ZPIZ je bil 2019, ZP2G(?). Potem pa posamične politične stranke, pa Državni svet. Tako da, tudi Ekonomsko socialni svet potem tega ni obravnaval. Tako, da ne sodi nekaj za kar niso plačani prispevki v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tukaj ne govorim o tem, da ni potrebno urediti v državi za te kategorije, ampak v drugem sistemu.

Hvala lepa.