Hvala lepa za besedo.

Tudi v mojem imenu srečno in produktivno leto želim vsem!

Torej, mnenje Vlade glede zakona ste poslanci prejeli, zato ga ne bom bral, bom pa poudaril, da ministrstvo in Vlada kot celota se v polnosti zavedamo, da so spremembe pokojninskega sistema nujno potrebne, ne samo z vidika dolgoročne stabilnosti in zanesljivosti sistema, ampak predvsem z vidika zagotavljanja dostojne starosti. Slovenija ima namreč relativno visoko stopnjo materialne prikrajšanosti starejših, saj je stopnja relativne revščine med upokojenci, ki so starejši od 76 let, kar 17,2 %, kar je nad povprečjem OECD. Prav tako se razmerje, kot je bilo omenjeno, med povprečno pokojnino in neto plačo vsaj od leta 2000 znižuje, seveda v škodo pokojnin. Predvsem zaradi tega, torej socialnega položaja upokojencev, se je koalicija zavezala k reformi pokojninskega sistema, ki, citiram koalicijsko pogodbo, bo krepila prvi steber, spodbujala pokojninsko varčevanje in omogočila vzdržno izvajanje medgeneracijskega zavezništva s ciljem dostojnega življenja vseh upokojencev. Prav tako smo se zavezali - in to je pomembno -, da bomo pokojninsko reformo pripravili in izvedli v dialogu s socialnimi partnerji in širokim družbenim konsenzom. Na tem mestu naj opozorim tudi na to, da so predstavniki sindikatov delovnih invalidov, delodajalcev in študentov na seji sveta ZPIZ sprejeli sklep, da tega zakona ne podpirajo ter da - bolj pomembno - pričakujejo, da bo Vlada pristopila k celoviti reformi. Torej, reformo pokojninskega sistema mora z vsemi deležniki na podlagi konsenza izpeljati Vlada oziroma koalicija. Neodgovorno oziroma mestoma diletantsko bi bilo, da bi reformo štrikali skupaj s poslanskimi zakoni, čeprav so lahko nekatere parcialne rešitve ali vsaj njihov namen dobre.

Kot sem na tem odboru že pojasnjeval, je časovnica priprave pokojninske reforme naslednja: do junija tega leta mora biti koncept izhodišč posredovan na Ekonomsko-socialni svet; spremembe morajo biti na Vladi sprejete do konca tega leta ter v Državnem zbor zboru obravnavane do konca naslednjega leta. Če torej povzamem, Vlada bo pokojninsko reformo pripravila v širokem dialogu ter v skladu s predstavljeno časovnico, pri tem pa bo Vlada izhajala iz usklajenih izhodišč, ki so jih leta 2017 sprejeli socialni partnerji, ki med drugimi narekujejo, da se postopoma doseže dostojna višina pokojnin z najnižjo nadomestitveno stopnjo 70 %, da se zagotovi javnofinančno vzdržnost sistema in da se zagotovi primerne pokojnine ter da se zagotovi jasnost sistema in vzpostavi zaupanje vanj. Parcialnih, proračunsko zahtevnih in deloma diletantskih posegov v sistem Vlada zato v tem trenutku ne more podpirati. Predlog prav tako ustvarja nove nepravičnosti, ki bi nastale, če bi bil uveljavljen tak kot je predlagan. Na primer, predlaga se, da bi oseba z nič let delovne dobe prejela pokojnino v višini 33 % pokojninske osnove, oseba s 15 leti pa 29 %, kar je izredno slabo zastavljen sistem. Druga pomanjkljivost pa je, da predlog ustvarja preveliko razliko med tistimi, ki delajo 40 let, in tistimi, ki delajo 39 let, tudi do 140 evrov.

Zaradi vseh navedenih razlogov Vlada zakona ne podpira in je že pristopila k pripravi izhodišč za pokojninsko reformo.

Hvala.