Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj tudi z moje strani!

S predlagano spremembo zakona torej v Slovenski demokratski stranki predlagamo zvišanje pokojnin ter s tem posledično zmanjšanje tveganja revščine med upokojenci. Namreč, dejstvo je, da se že kar nekaj mesecev nahajamo v času draginje, ki je povzročila enormen dvig cen osnovnih življenjskih potrebščin, kar se seveda pozna v žepu slehernega državljana. Še posebej to občutijo najbolj ranljive skupine prebivalcev, med katere pa, žal, sodi tudi večina slovenskih upokojencev, ki zaradi starosti ali pa nekateri tudi zaradi bolezni si ne morejo zagotoviti dodatnega zaslužka, pa tudi če bi si to v teh časih želeli. Če pogledamo zadnje statistične podatke iz konca decembra 2022, lahko vidimo, da smo preteklo leto zaključili z izredno visoko stopnjo inflacije, in sicer kar 10,3 %, za primerjavo, leto poprej je bila stopnja inflacije 4,9 %. A dejstvo je tudi, da se je pri tem najbolj podražilo ravno blago, ki ga potrebujemo za vsakodnevno porabo oziroma naše preživetje, cene hrane in brez brezalkoholnih pijač so se tako povišale za 18,6 %, električna energija, plin in druga goriva za 18 %, cena vzdrževanja stanovanj za 12,9 % in tako dalje. Glede na takšno draginjo je torej jasno, da se slovenski upokojenci v teh časih še težje preživljajo kot doslej. V Poslanski skupini SDS, moram reči, hkrati z zaskrbljenostjo spremljamo tudi ukrepe te Vlade, kajti konkretnih rešitev za blažitev posledic blaginje za upokojence praktično v tem času ni bilo. Namreč, kljub visoki stopnji inflacije so se v letu 2022 pokojnine uskladile le v času prejšnje vlade, torej v začetku leta pred nastopom draginje, kljub izpolnjevanju zakonskih pogojev v drugi polovici lanskega leta za izredno uskladitev pokojnin pa v času draginje pa je naši upokojenci žal niso dočakali. Večina med njimi je bila spregledana tudi ob pripravi vladnih zakonskih predlogov za blažitev posledic draginje, med njimi tudi tisti, ki imajo danes pokojnino nižjo od izračunanega praga tveganja revščine, ki po zadnjih uradnih podatkih znaša trenutno 771 evrov, torej so med njimi tudi tisti, ki so delali in v pokojninsko blagajno plačevali polnih 40 let. Kot prvo tako menimo, da vsak slovenski upokojenec, ki je vplačeval v pokojninsko blagajno polnih 40 let, si torej danes zasluži vsaj tisto minimalno višino pokojnine, ki mu bo zagotovila življenje nad pragom tveganja revščine, torej, ki po trenutnih podatkih znaša 771 evrov, trenutno zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe pa je 653 evrov, največji delež upokojencev, skoraj četrtina, pa prejema pokojnino od 600 do 700 evrov.

Torej, z namenom zmanjšati vedno večjo revščino med upokojenci in da se jim zagotovi vsaj minimum sredstev za njihovo preživetje, smo v Poslanski skupini SDS pripravili predlog sprememb pokojninske zakonodaje, ki je bil vložen v zakonodajno proceduro sicer že v mesecu avgustu, a zaradi predhodnih obravnav preostalih dveh sprememb pokojninske blagajne v obravnavi tokrat šele januarja 2023. V tem danes obravnavanem predlogu pa predlagamo, prvič, dvig zagotovljene pokojnine na 771 evrov, kolikor torej trenutno znaša javno izračunan prag tveganja revščine, drugič, zvišanje najnižje in najvišje pokojninske osnove s 76,5 % na 78 % ter kot tretje, ponovno uvedbo instituta državne pokojnine. Res je, da so sicer upokojenci v mesecih novembra in decembra dobili draginjski dodatek v višini 4,5 % od pokojnine, ki pa ga sedaj v mesecu januarju ne bodo več prejeli. Res je sicer, da bo v mesecu februarju prišlo do usklajevanja pokojnin in s tem poračunom tudi za mesec januar, ampak to je zakonska obveza, draginjski dodatek pa z mesecem januarjem več ne bo izplačan upokojencem. Po drugi strani pa tudi upokojenci s polno delovno dobo kljub tem draginjskim dodatkom v mesecu novembru in decembru so dobili izplačano pokojnino krepko pod pragom tveganja revščine, in sicer je draginjski dodatek za upokojence za 40 let delovne dobe znašal 29 evrov, torej je bila njihova pokojnina izplačana v višini nekje okrog 682 evrov, torej krepko pod pragom tveganja revščine. Dejstvo je torej, da se s trenutnimi vladnimi ukrepi socialni položaj upokojencev v Sloveniji krepko slabša. Podatki SURS celo kažejo, da je trenutna povprečna pokojnina dobrih 56 % povprečne neto plače, pred covidno krizo pa je bila povprečna pokojnina dobrih 59 % povprečne slovenske plače. Glede na sprejete ukrepe vladne koalicije za blažitev negativnih učinkov inflacije pa se bo razmerje med plačami in pokojninami v tem letu zgolj še poslabševalo, s tem pa se bo seveda poslabševal tudi položaj slovenskih upokojencev. Sicer je iz prejetega gradiva razvidno, da Svet ZPIZ predloga ne podpira, je pa dejstvo, da ZPIZ tudi upravljavec pokojninske blagajne in kot takšen torej mora skrbeti tudi za pokojnine, za vzdržnost pokojninske blagajne, in je nekako takšen odziv tudi pričakovan. Poziva pa se k pripravi reforme, kar pa, moram reči, pozdravljamo tudi v Slovenski demokratski stranki, ampak na drugi strani je dejstvo, da priprava in sprejetje reforme je dolgotrajen proces, k blažitvi stisk slovenskih upokojencev pa je nujno potrebno v tem času draginje pristopiti čim prej. Torej, s tem predlogom, moram povedati, sledimo tudi zavezam iz koalicijske pogodbe, kjer imate koalicijski poslanci med drugim zapisano, da se bo v letu 2023 zagotovljena pokojnina zvišala, in sicer najmanj na 700 evrov oziroma v doglednem času celo 10 % nad pragom tveganja revščine, kar je pa celo več kot v trenutno predlaganih spremembah zakona, ki ga danes obravnavamo.

Prav tako smo v poslanski skupini sledili tudi pripombam Zakonodajno-pravne službe in na tej osnovi tudi vložili amandmaje s potrebnimi nomotehničnimi popravki.

Toliko zaenkrat. Hvala lepa.