Hvala, predsedujoči.

Lep pozdrav še enkrat vsem skupaj!

Jaz bom pač dokumente, ki sem jih javno na tiskovni konferenci predstavil v petek, ki so tudi objavljeni, pa to, kar smo imeli na koaliciji prejšnjo sredo, kratko povzel. Skratka, v slovenskem zdravstvenem sistemu imamo več deležnikov, na vrhu naj bi bilo Ministrstvo za zdravje, ki pa je veliko svojih pooblastil predalo zbornicam, zelo veliko pooblastil ima Zavod za zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju: ZZZS), ima jih tudi Nacionalni inštitut za javno zdravstvo (v nadaljevanju: NIJZ), ima jih tudi Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke. Kar bi poudaril tukaj, je, da v bistvu na občinski ravni so za zagotavljanje mreže javne zdravstvene službe, sredstev za investicije in pogojev za uresničevanje zdravstvenega varstva zadolžene občine.

Skozi čas, v bistvu, kar se je zgodilo v slovenskem zdravstvenem prostoru ali pa v Sloveniji, je to, da v teoriji nam kader v zdravstvenem sistemu v procentih raste, vendar smo, kar se tiče zdravnikov, pod evropskim povprečjem, kar se tiče diplomiranih medicinskih sester, nad evropskim povprečjem. Težava, ki jo imamo, je, da pravzaprav iz našega sistema odhajajo kadri, odhajajo pravzaprav izven zdravstvenega sistema, nekaj jih odhaja v tujino. Največji osip je tukaj v skupini srednjih medicinskih sester ali kategorija so tehniki zdravstvene nege, ta številka upada od leta 2016 do 2020, ta upad je najbolj intenziven v letu 2021. Če gledamo kapacitete zdravstvenega sistema, po oceni OECD in Eurostata, imamo pravzaprav v Sloveniji 3,3 zdravnike na tisoč prebivalcev, evropsko povprečje, se pravi EU-27 in celo EU-13 je 3,7. Če pogledamo recimo Avstrijce, imajo 5,4, se pravi, 2,1 zdravnika na tisoč prebivalcev več, Nemci imajo 4,5, zanimivo, Finci so samo nekoliko pred nami in imajo 3,5. Kar se tiče medicinskih sester, ima Slovenija diplomirane medicinske sestre 10,5 diplomirane medicinske sestre na tisoč prebivalcev, evropsko povprečje sedemindvajseterice je 8,3, i, trinajsterice EU je 13,6, recimo, tu je na prvem mestu Finska s 13,6, in tu se potem kompenzira.

Slovenija ima težave z vzdržnostjo zdravstvenega sistema, kar se tiče financiranja. Tako v bistvu rastejo prihodki neposredno iz proračuna v zdravstveno blagajno, seveda dobršen delež teh je na račun covida. Z leti 2020 in 2021, glede na to, da je BDP v Sloveniji padel, imamo v letu 2020 skok pri izdatkih kot delež BDP, se pravi, 8,5 v letu 2019 na 9,5 v letu 2020, številke so seveda zelo zavajajoče. Overall, torej cela Evropa se je zaradi covida znašla v tem in vsi so približno za 1 % zvečali, ker so veliko denarja iz proračuna dali za covid. Izdatki za zdravstvo rastejo 5 %. Tukaj, kar se tiče procenta v BDP, smo nekje znotraj povprečja EU, celo višje od EU-13, kar pa nas uvršča pod evropsko povprečje sedemindvajseterice, je izdatek na prebivalca, ki znaša 2 tisoč 280 v 2019 in 2 tisoč 400 v letu 2020. Evropsko povprečje na prebivalca, to so stroški per capita, so nekoliko višji.

Kar se tiče izzivov, ki jih ima slovensko zdravstvo. Skratka, v zadnjih trideset letih se ni kontinuirano obnavljalo. Imamo težave z demografijo, se pravi, s staranjem prebivalstva, imamo težave zaradi neuravnanih zdravstvenih potreb in kapacitet ter nepreglednosti podatkov in evidenc; to zadevo sem že večkrat predstavil. Skratka, nikoli v Sloveniji nismo naredili prenovljene mreže potreb prebivalstva, ta mreža izhaja še iz leta 1985 ali pa še prej. Imamo težave pri ekonomiki in učinkovitosti zdravstvenega sistema, kjer izstopa pravzaprav slabo vodenje in upravljanje. Imamo neustrezne standarde in obračunavanje presežkov stroškov nad prilivi. Seveda imamo tudi kot narod težave z nezdravim načinom življenja in delovnim absentizmom. Predvsem pri nezdravem načinu življenja smo bolj na repu pri tako imenovanih preprečljivih vzrokih smrti. To pomeni, da imamo čakalne dobe, to pomeni, da imamo pomanjkanje najbolj izrazito na področju družinskih zdravnikov in specialistov urgentne medicine, imamo izgube v bolnišnicah in vedno znova se v zadnjih petnajstih letih poslužujemo financiranja iz naslova interventne zakonodaje.

Kar moramo nasloviti, je starajoče se prebivalstvo. Odzvati se moramo v letu, dveh, da bomo naslovili problematiko čez petnajst, dvajset let. Neravnovesje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom se veča, kar bo vodilo dolgoročno v vedno večje stroške zdravljenja in znižanje števila posameznikov, ki bodo vplačevali v sklad obveznega zavarovanja. Kar so še kazalci, ki so v tem trenutku zaskrbljujoči, so, da v bistvu rastejo financiranje zdravstvenega varstva in izdatki veliko bolj kot raste BDP in bruto plača po letni stopnji. Če pogledamo strukturo prebivalstva leta 2040, se bo struktura oziroma skupina, delovno aktivna skupina od 15 do 64 let v procentu bo padla pravzaprav na 60 %, skupina 65 plus bo zrasla praktično na 30 % in skupina mladih nič do 14 bo približno pri 10 %.

S temi strukturami oziroma spremembami v strukturi se sooča cela Evropa, Slovenci smo tu bolj na dnu. Ker se bodo prebivalci starali, bodo potrebe po timih družinskih zdravnikov večje. Zato moramo najti rešitev, kako to zadevo nasloviti, kako pravzaprav danes rešiti situacijo, o kateri se pogovarjamo sedaj že nekaj časa, to je število tako imenovanih neopredeljenih pacientov, to so pacienti brez izbranega osebnega zdravnika. No, tukaj smo naredili en presek in vidimo, da je povprečni glavarinski količnik družinskega zdravnika oziroma tima v Sloveniji 2 tisoč 343, res pa je, da imamo približno 150 timov, ki ne dosegajo količnika tisoč 895; te podatke bomo v štirih do šestih tednih v celoti izračunali, videli, opredelili, kot sem že prej razlagal, da celotnega vsega ne ponavljam.

Skratka, ena od rak ran slovenskega zdravstva, da imamo neurejeno stanje podatkov, kar seveda otežuje in onemogoča načrtovanje in upravljanje s sistemom. Trenutno nimamo centraliziranega zajemanja podatkov po vzoru modernih digitalnih sistemov, imamo seveda neenotno metodologijo, imamo različne sisteme na NIJZ, na ZZZS, na Zdravniški zbornici, in imamo neurejeno strukturo obračunskega sistema. Ob tem imamo še razkorak med diplomanti in razpisanimi specializacijami, kot tudi v zadnjih letih upad diplomantov obeh medicinskih fakultet. Če smo imeli še leta 2015 pa 2016, 2017 približno 350 diplomantov, imamo leta 2021 274, leta 2020 242 in leta 2022 237. To zadevo bomo naslovili, z dekani imamo sestanek, da vidimo, kako bo.

Problem, ki ga imamo v urgentnih centrih, je ta, da so bili urgentni centri načrtovani leta 2015, številke načrtovanih obiskov so bile takrat bistveno manjše, kot jih imamo v letu 2021. Na primer, urgentni center v Ljubljani je bil načrtovan za 135 tisoč obiskov na leto, leta 2021 jih je bilo 212 tisoč. Težava zaradi nedostopnosti na področju družinske medicine vodi v dejstvo, da imamo v zadnjem času več kot 65 % obiskov v urgentnih centrih, ki so zeleni in modri, se pravi standardna in ne nujna, ostali so stanja, ki dejansko strokovno sodijo v urgentne centre.

Kot sem že prej omenil, v bistvu država iz proračuna močno dviguje sredstva v proračunsko blagajno, bodisi v bolnišnice bodisi tudi v ZZZS, veliko tega je na račun covida. Leta 2022, ko tega ni bilo, se bo sistem sedaj v celoti razgalil, točne podatke zaposlovanja leto 2022 bomo imeli proti koncu februarja, uradne v marcu. Seveda se povečuje tudi delež izdatkov iz gospodinjstva za 6,04 %. Problem imamo, ker zdravstveni izdatki rastejo hitreje kot povprečna plača; tudi to je bilo vse prikazano. Če tega ne naslovimo s celovito reformo financiranja zdravstvenega sistema, nam bo prej kot v desetih letih zmanjkalo denarja za zdravstvo.

Pred covidom, sploh pa v času covida in sedaj tudi po covidu imamo izjemno stisko v Sloveniji z delovnim absentizmom. Skratka, breme absentizma na račun zdravstvene blagajne se povečuje za 19 % v primerjavi z 2021, 2020, in še bistveno več v letu 2022, kjer bomo dali pravzaprav 700 milijonov evrov za nadomestila za bolniške, kar je pravzaprav višji znesek, kot znaša znesek celotnega primarnega zdravljenja. Kar se tiče tega, se pravi, na področju delovnega absentizma, smo se v zadnjem obdobju premaknili na konec lestvice držav EU-27. Za delodajalce pomeni skok absentizma, se pravi v procentih, 10 % v breme delodajalca, razmerje 2020-2021, in skoraj 20 % leta 2021, če bomo gledali 2020-2022, bomo videli, da je ta procent še bistveno večji.

Izdatki v zdravstvenih zavodih po letih so jasni. Če bolnišnice delajo kumulativno izgubo, vsi ostali delajo kumulativne prihodke, presežke, torej plus, kam je to šlo in kako gre, bo treba še podrobno… Skratka, imamo težave pri razdeljevanju denarja v zdravstveni sistem, kjer imajo eni konstantne izgube, drugi pa konstantne dobičke in ti dobički se ne vlagajo v zdravstveni sistem.

Zaradi vsega tega je bilo v letu 2022 izjemno slabo, kar se tiče število čakajočih bolnikov nad dopustno čakalno dobo; seveda je to še posledica covida. Leto 2023 kaže že znake, in to število pada. Zaradi stanja, napačnega ali pa, drugače rečeno, neplaniranega kadrovanja, imamo silno stisko na področju specialistov družinske medicine. Kot rečeno, demografska slika se slabša, staranje prebivalstva je tisto, kar moramo nasloviti. Model upravljanja in vodenja zavodov bo potrebno spremeniti.

Zato smo pravzaprav pripravili deset korakov, ki so zaporedni in ne vzporedni. Prvi korak je digitalizacija zdravstvenega sistema. Orodje za digitalizacijo so nam pokazali Estonci in ni potrebno izumljati popolnoma nobene tople vode. Načrt je in ta zakon že nekaj mesecev na MZ pripravljamo, temelje zakona, sedaj smo že v fazi pisanja zakona. Torej, zakonodaja bo pripravljena najkasneje v treh mesecih in implementirana v sistem 1. 1. 2024, kjer bo določeno, kakšne informacijske sisteme morajo izvajalci imeti, kjer bo določeno, kako morajo podatke pošiljati in v kakšni obliki v nek centralni sistem in to bo tudi predpogoj za plačilo opravljenih storitev.

Kot vam je že znano, je takoj drugi in vzporedni del pravzaprav reforma plačnega sistema javnih uslužbencev. Na to temo je bilo veliko govora, tudi na račun stavk in vseh protestov in vsega. V petek začnemo pogajanja oziroma imamo prvi sestanek z vsemi sindikati na področju zdravstva in socialnega varstva. Z Ministrstvom za javno upravo in seveda z Ministrstvom za finance, načrtujemo do 1. 4. oblikovanje stebra in potem vložitev do 30. 6. nek zakon, ki bo celovito naslovil reformo sistema plač javnih uslužbencev.

Ker imamo silne težave na področju družinske medicine in nujne medicinske pomoči ali urgentne medicine, moramo definirati mrežo, temelj bosta ti dve veji medicine, potem pa seveda sekundarni in terciarni nivo. Na novo bo potrebno definirati tim družinske medicine. Dejstvo je, da moramo uradno z zakonom poskrbeti za administrativno razbremenitev, prenos kompetenc. Pri prenosu kompetenc moramo biti pozorni, če kompetence prenesemo, mora za to tudi nekdo odgovarjati. Pa seveda sistem financiranja ali kot so nam lepo na estonskem ZZZS rekli, so storitve, ki jih opravi lahko kader zdravstvene nege in je plačan ločeno od tega, kar naredi zdravnik, poleg seveda glavarinskega količnika. Postavili bomo regionalno mrežo zdravstvenih potreb za državo, ob tem, da bomo upoštevali specifiko vseh dvanajstih regij. Šli bomo na regije območnih enot ZZZS, ki se delno prekrivajo s statističnimi regijami. Mi moramo priti do poenotenega delovanja urgentnih centrov, do delovanja dežurnih služb in postavitve SUC. Tudi ta zadeva strokovno teče, bo končana v enem mesecu in potem bomo po regiji šli, da v bistvu postavimo mesta, da ne bo nihče oškodovan. Na ta način bomo izboljšali kakovost in varnost obravnave pacientov in temeljno obravnavo vrnili na primarni nivo. Ta del, prav tako zakonodaja, do konec junija 2023 in implementacija 1. 1. 2024, predvsem kar se tiče definicije tima družinske medicine in ustrezne razbremenitve ter postavitve mreže. Pred tem, kot sem že omenil, bomo sedaj naslovili to problematiko neopredeljenih in jo tudi drugače terminološko ovrednotili. Ker so nam Estonci jasno pokazali, kaj pomeni Zavod za zdravstveno zavarovanje, v osnovnem pomenu izvajanja nadzora, digitalizacije, transparentnosti, bomo pravzaprav prenovili ZZZS, ki bo postal središčna točka zdravstvenega sistema; sistem mora biti digitaliziran in transparenten. Javno bodo objavljeni podatki o storilnosti izvajalcev, ki imajo z ZZZS sklenjeno pogodbo, in prenoviti bo treba model plačevanja storitev na vseh nivojih; posebej bi tu izpostavil terciarni nivo in sekundarni nivo v obeh UKC. Tukaj bomo probali zakonodajo pripraviti v najkrajšem možnem času. Računamo, da bi imeli vsaj nek temeljni predlog do konca februarja. Bomo pa na tej skupini za zdravstvo to zadevo v izhodiščih najprej videli, potem bomo na osnovi tega pripravili zakonodajo in pravočasno potem začeli z usklajevanji z vsemi deležniki v zdravstvu.

Imamo silne težave pri nadzoru in vodenju javnih zavodov. Prenovili bomo trideset let star Zakon o zavodih. In tudi na tem se bomo dogovorili kako bomo v prihodnje upravljali bolnišnice in javne zdravstvene zavode, tako iz nadzorne kot upravljavske funkcije. Tudi tu zakonodaja, 30. junij, implementacija 1. 1. 2024.

In potem je še področje absentizma. Tudi tukaj že teče skupina, pripravljajo se zakonodajne spremembe, ki bodo pripravljene do 30. 6. in implementacija potem 1. 1. 2024.

Če povzamem, to je prvi del zdravstvene reforme, digitalizacija, reforma plačnega sistema, strukturna prenova ZZZS, mreža, nadzor javnih zavodov in absentizem, spremembe 1. 1. 2024. Skozi ves ta proces in vse, kar se bo v letu 2023 v zdravstvenem sistemu dogajalo in kar bomo spremljali podatke, bomo nato opredelili koncesionarstvo in koncesije oziroma določili, kako bomo izvajali javne zdravstvene storitve z ravnovesjem med javnimi zavodi in zasebnimi izvajalci, zakonodaja do konca tega leta, implementacija 1. 1. 2025. Glede na kadre in stanje kadrov bomo seveda najprej sprejeli standarde in normative in jih potem implementirali najkasneje 1. 1. 2025, to sta dva pojma, eno je sprejetje standardov, eno je implementacija, ker se moramo zavedati, koliko kadra imamo oziroma nimamo. Ključno, kar bomo morali nasloviti, je, kako nasloviti tisoč zdravnikov premalo v našem zdravstvenem sistemu in seveda z digitalizacijo ovrednotiti obremenitev zdravnikov in določiti maksimalno mesečno obremenitev, kot imajo to že narejeno v razvitih državah. Tudi ta del je časovnica, zakonodaja do konca leta, implementacija 1. 1. 2025. Spet na osnovi vseh teh podatkov do konca leta, zakonodaja na področju celovite prenove financiranja, nasloviti moramo starajoče prebivalstvo, najti moramo način stabilnega in vzdržnega financiranja, poiskati možnost za nove vire. Strukturno bomo prenovili in nadgradili zdravstveno zavarovanje, kar bo potem pomenilo tudi ukinitev sedanje oblike dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. In neminovno se bo potrebno dogovoriti, kateri del zdravstvenih storitev bomo financirali iz proračunskih postavk. In to pomeni še, na osnovi financiranja tudi, se pravi, kako bomo ustanovili ali pa našli transparenten, učinkovit model nabave medicinske opreme, materiala in zdravil ter vzpostavili centralni register. Tu bomo sledili farmacevtskemu paketu iz Evropske komisije in paketu medicinskih pripomočkov, ki se intenzivno pripravlja in bo nekaj v letu 2023, nekaj v 2024 tudi sprejeto, podobno kot skupni evropski digitalni prostor, kjer se digitalizacija uvaja z namenom izmenjave podatkov.

Dogovor je tudi, da se bomo pravzaprav znotraj koalicije enkrat mesečno sestajali med nami in ministrstvom, sestajali se bomo tudi z opozicijskimi poslanci, ker bomo pač iskali najširši možen kompromis. Zaveza je bila dana, zaveza je s strani Vlade jasna, mi bomo zadeve pripravili, ekipa na ministrstvu je na ta izziv pripravljena.

Hvala.