Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je podala mnenje glede predlaganega začasnega zadržanja izvrševanja izpodbijanih določb Zakona o dohodnini. Ustavno sodišče je namreč do opredelitve vsebinskih navedb dalo ločen in daljši rok za odgovor. Pri tem pripravljeno mnenje izhaja enako kot vlagatelj zahteve iz 59. člena Zakona o Ustavnem sodišču, ki določa, da ustavno sodišče lahko zadrži izvrševanje izpodbijanega predpisa, kolikor bi lahko nastale na podlagi njega težko popravljive škodljive posledice. Glede te določbe se je že neka ustaljena ustavnosodna presoja, da morajo biti v predlogu za začasno zadržanje podane konkretne škodljive posledice. Ustavno sodišče namreč pri tem odločanju tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa na eni strani in na drugi strani škodljive posledice, ki bi nastale, če se izpodbijani predpis sploh ne bi izvrševal.

Po proučitvi za utemeljitve oziroma navedb vlagatelja v zvezi z začasnim zadržanjem je v mnenju narejena ocena, da so te trditve zgolj splošne in pavšalne, ni namreč nekega konkretnega navajanja škodljivih posledic. Celo več, mogoče je zaključiti, da ta predlog temelji na vlagateljevi oceni končnega izida postopka, se pravi, nekako pričakuje, da bodo izpodbijane določbe ocenjene za neustavne, vendar to samo po sebi ne zadošča za utemeljitev začasnega zadrževanja izvrševanja določb. Navedene morajo biti konkretne škodljive posledice. Zdaj, pri tem vprašanju ali bi morebiti nastale konkretne škodljive posledice, mnenje izhaja iz ocene, da je treba upoštevati ne samo izpodbijane materialne določbe Zakona o dohodnini, temveč tudi postopkovne določbe, te pa ureja Zakon o davčnem postopku. In sicer na podlagi teh določb Zakona o davčnem postopku se v bistvu v tekočem letu odmerja dohodnina za preteklo leto. To pomeni, da se bo dohodnina na podlagi izpodbijanih določb, ki se uporabljajo za davčna leta, ki se začnejo s 1. 1. leta 2023, odmerjala šele v letu 2024 in morebitne škodljive posledice bi za davčne zavezance lahko nastale šele v letu 2024, torej na podlagi izdanih odločb o odmeri od dohodnine, kajti šele takrat bodo te izpodbijane določbe za davčne zavezance konkretno uporabljene in bodo torej relevantne z vidika varstva njihovih pravic, interesov in pravnih koristi.

Glede na to je v mnenju narejen zaključek, da je ta predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb preuranjen. Hkrati je pa tudi poudarjeno, da to ne preprečuje Ustavnemu sodišču, da ne bi ponovno odločalo o morebitni nujnosti zadržanja izvrševanja izpodbijanih določb in sicer to lahko stori Ustavno sodišče tekom postopka tako po uradni dolžnosti kot na ponovni predlog vlagatelja izpodbijanih določb. In po eni strani v bistvu se lahko tudi naredi zaključek, da je ta obravnava tega predloga za začasno zadržanje pred Državnim zborom v bistvu obravnava v postopku ponovnega ocenjevanja izpolnjevanja zahtevanih pogojev iz 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču. Ustavno sodišče je namreč na podlagi nekega drugega predloga drugega vlagatelja v drugi zahtevi za oceno ustavnosti, ker so bile pa izpodbijane posamezne iste določbe, kot so tukaj, že ocenilo, da niso izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje iz prvega odstavka 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču in je to začasno zadržanje zavrnilo. Glede na to je narejen enak zaključek oziroma predlog, da pogoji za začasno zadržanje izvrševanje izpodbijanih zakonskih določb niso izpolnjeni. V mnenju je potem v bistvu podana še dodatna utemeljitev na drugih primerih, kako je z odmero dohodnine oziroma ja, od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Ti dohodki so sicer obdavčeni cedularno. Potem je tudi primer kako je z obdavčevanjem dohodkov povezanih s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, opredeljeno je tudi do akontacij, kjer ne tečejo obresti, se pravi, niso davčni zavezanci na primer obremenjeni za čas plačevanja akontacij, tako da je dejansko narejen zaključek, da gre za preuranjeno zahtevo za začasno zadrževanje izpodbijanih določb.

Hvala.