Govor

Barbara Gerečnik

Hvala za besedo.

Skupina poslank in poslancev Državnega zbora je na podlagi Zakona o Ustavnem sodišču vložila zahtevo za oceno ustavnosti ureditve, ki samskim ženskam ne omogoča dostopa do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Predlagatelji zatrjujejo neustavnost 5. člena v zvezi s 6., 8., 12., 22., 23., 24. in 42. členom Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.

V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili odgovor Državnega zbora kot nasprotnega udeleženca v tem postopku za oceno ustavnosti. Čeprav je torej v tem postopku za oceno ustavnosti predlagatelj ustavne presoje skupina poslancev, je zaradi položaja Državnega zbora v postopku naloga Zakonodajno-pravne službe, da na zahtevo za oceno ustavnosti pripravi odgovor, ki utemeljuje ustavnost izpodbijane ureditve. V predlogu odgovora tako podrobneje navajamo argumente, zakaj je po mnenju Državnega zbora izpodbijana ureditev skladna z Ustavo in te argumente bi samo zelo na kratko povzela.

Ustava v 55. členu določa, da je odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno, država pa zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok. Po razlagi Ustavne komisije pravica do svobodnega odločanja o rojstvih svojih otrok država zavezuje k zagotavljanju zdravstvenega varstva v primeru ugotavljanja in zdravljenja zmanjšane plodnosti, iz te ustavne pravice pa ni mogoče neposredno izpeljati ustavne pravice posameznika do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Velja izpostaviti, da Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo ločeno definira zdravljenje neplodnosti in postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo. Za samo zdravljenje neplodnosti zakon ne predvideva nobenih dodatnih pogojev in je dostopno vsakomur, drugače pa je glede postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, kjer se zaradi varovanja koristi otroka ter tudi javne koristi, določajo pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci ter tudi določene prepovedi in omejitve, kot je na primer prepoved nadomestnega materinstva. Pravna ureditev postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo posega na občutljivo področje, kjer pravo trči ob dognanja medicinske stroke, medicinsko etiko ter družbeno moralo. Zaradi navedenega zaključujemo, da mora imeti zakonodajalec pri urejanju tega področja zadostno polje proste presoje.

Zdaj, glede na to, da je zahteva, ki jo je vložil zagovornik načela enakosti, se pravzaprav nanaša na isto ureditev, ki je bila obravnavana obravnavana ravnokar, so tudi argumenti, ki jih Zakonodajno-pravna služba navaja v svojem odgovoru pravzaprav v bistvenem enaki, zato jih tudi ne bom še enkrat ponavljala. Hvala.