Spoštovana predsedujoča, lep pozdrav poslanke in poslanci, lep pozdrav še v mojem imenu! Pravzaprav bom začel takole. Vsi predlogi, ki jih naslavljate so upoštevani ali pa bodo upoštevani v zavezi za sodelovanje in podporo pri izvedbi zdravstvene reforme, kako bo zdravstvena reforma potekala in časovnico in na osnovi česa smo jo pripravili, bo predstavljeno danes na nujni seji Odbora za zdravstvo, ki bo po seji parlamenta, pa se bom osredotočil na tisto, kar ste pravzaprav predlagali in kjer iščemo skupne kompromise.

Tako kot cela Evropa se je tudi Slovenija znašla v izjemno težki post covidni krizi v zdravstvu, ki pravzaprav naslavlja eno ključno točko, to so kadri, druga točka je preobremenjenost zdravstvenega sistema, ki se sedaj kaže s prilivom pacientov, ki v času covidne krize niso bili pravočasno in ustrezno oskrbljeni. Cela Evropa se sooča z epidemijo raka, cela Evropa se sooča z epidemijo na področju duševnega zdravja in cela Evropa pravzaprav ne ve, kaj se je s kadrom zgodilo oziroma kako preoblikovati kadrovsko politiko, da se bo lahko oskrbelo vse potrebe prebivalstva.

Vidimo, kaj se dogaja v Angliji, vidimo kaj se dogaja na Češkem, vidimo nenazadnje kaj se dogaja tudi v Avstriji in tudi v državah, ki so reformo že izpeljale. Kaj natančno se je zgodilo, bomo verjetno izvedeli šele čez čas. Kar se naše države tiče, mi dovolite, da v bistvu smo zelo intenzivno kot Vlada pristopili k reformi plačnega sistema javnih uslužbencev. Ta petek imamo prvi sestanek s sindikati v zdravstvu, v socialnem varstvu, s sindikati zdravnikov in zobozdravnikov, kjer bomo pravzaprav iskali pot, kako do 1. 4. 2023 oblikujemo ločen plačni steber za področje zdravstva in socialnega varstva, kjer bomo pravzaprav tudi J skupino, ki je bila sedaj izpuščena, naslovili tako, da bo del tega plačnega stebra za področje zdravstva in socialnega varstva.

Na tem mestu želim poudariti, da smatramo zdravstvo kot celota, tako bomo tudi pristopili in v petek bomo nakazali smer. 1. imamo koalicijski vrh, kjer bomo to reformo tudi predstavili in tam se pričakuje, da bomo podobne zaveze, kot smo jih pri izvedbi zdravstvene reforme, sprejeli tudi na področju reforme plačnega sistema javnih uslužbencev.

Sami smo priča temu, da se je skozi desetletje sprejemalo mnogo interventnih zakonov, posegalo se je v zdravstveni sistem in danes smo tukaj, kjer smo. Ne drži, da dva interventna zakona, ki smo jih sprejeli v času te Vlade nimata popolnoma nobenega učinka, spremenili smo pravzaprav post covidno krizo, covidno obravnavo in danes kljub temu, da covid je, zdravstveni sistem deluje, deluje, bom rekel, v skladu, v skladu s tem, kar imamo, kar se kadrov tiče, deluje s tem, da se pacienti oskrbijo ob mnogih izzivih, ki jih imamo.

Izzive smo v celoti identificirali, pa če povzamem nekoga, ki je rekel, da vsi ti izzivi, ki so bili v strokovnih krogih znani in niso za strokovne kroge nič novega, so bili sedaj predstavljeni javnosti in nič ne skrivamo, s podatki gremo in s podatki bomo iskali tudi rešitve, tako da plačni sistem, steber ga bomo oblikovali do 1. 4., časovnica je jasna, pripravili bomo zakonodajo in to zadevo bomo implementirali s 1. 1. 2024. Sami veste, da prvič v zgodovini za leto 2023 je možno, da lahko vsi javni zavodi in vsi koncesionarji, se pravi celotna javna mreža lahko opravljajo storitve, koliko jih zmorejo. Res je, nekateri so to možnost izkoristili na polno, nekateri jo še bodo. Konec marca bo narejena analiza, kjer bomo pravzaprav videli, kako uspešni smo pri tej interventni zakonodaji za stabilizacijo sistema bili. Do 31. marca smo tudi dolžni potem Odboru za zdravstvo poročati o stanju glede skrajševanja čakalnih vrst in to bomo tudi naredili. Na osnovi tega bomo potem od 1. 4. dalje odprli sistem za vse resurse v zdravstvu, torej tudi za vse tiste zasebnike, ki danes niso del javne mreže, ampak v delu, kjer se čakalne dobe ne bodo ustrezno skrajševale, tudi način je predviden in tudi to zadevo bomo izpeljali.

Kar se tiče referenčnih cen in zakonodaje in urada, ki je bil ustanovljen na Vladi, tudi o tej točki je bilo že veliko pravzaprav govora. Še enkrat, tudi v naši zavezi smo definirali točko 10, kjer je jasno zapisano, da bomo uvedli transparenten in učinkovit model nabave medicinskega materiala, opreme in zdravil, vzpostavljen bo centralni register referenčnih cen zdravstvenega materiala in opreme in ob tem bomo upoštevali, tako kot sedaj upoštevamo pri temeljih digitalne transformacije zdravstvenega sistema to kar se dogaja na področju Evropske komisije s centralno bazo podatkov v zdravstvu, tako spremljamo nastanek farmacevtskega paketa, pa paketa kar se tiče medicinskih pripomočkov in vse to bomo tudi implementirali.

Kar se tiče kadrov v zdravstvu, dejstvo je, da nam primanjkuje tisoč zdravnikov v sistemu, če gledamo evropsko povprečje. Evropsko povprečje so štirje zdravniki na tisoč prebivalstev, torej bi jih mogli imeti 8 tisoč aktivnih zdravnikov, mi jih imamo nekaj manj kot 7100. pri iskanju podatkov pravzaprav se podatki tako ZZZS, Zdravniške zbornice kot NIJZ ne ujemajo, ampak tudi to bomo pravzaprav v roku štirih do šestih tednov v celoti raziskali in bomo prišli do natančnega podatka zdravnikov.

Kar se tiče medicinskega osebja, se je že novembra 2021 zgodil križ pravzaprav v krivulji gibanja srednjih medicinskih sester in diplomiranih medicinskih sester in tukaj moramo najti najprej kompromis, kako v sistemu zadeve urediti, tudi na tem delamo intenzivno in tudi to bo naslovljeno pri reformi plačnega stebra za področje zdravstva in socialnega varstva, kjer se bomo dotaknili standardov in normativov, ki jih bomo sprejeli, tudi tu je časovnica definirana, verjetno se bomo pogovarjali kdaj jih lahko glede na kader implementiramo. Iščemo poti pravzaprav, kje je baza, da lahko v Slovenijo po vzoru evropskih držav pripeljemo tujce na področju zdravstva in seveda iščemo možnosti, ampak ne interventno, sistemsko, kako bomo pravzaprav razmere na področju zdravstva in socialnega varstva uredili do te mere, da bomo spremenili in uredili pogoje dela, da bomo jasno definirali standarde in normative, da bomo tudi odprli razpravo o kompetencah, da bomo na novo postavili tim družinske medicine, da bomo vendarle uspeli končno dokončati mrežo nujne medicinske pomoči in ločili obe delovišči, se pravi nujna medicinska pomoč, od delovišča družinske medicine, Ta zadeva je pravzaprav ostala odprta od leta 2015, ko smo s pomočjo denarja iz Evropske unije uspeli zgraditi urgentne centre. Tega žal do danes nismo nikoli dokončali in stanje je na področju urgentne medicine, urgentnih centrov takšno kot je. Mi imamo danes zelo veliko število specialistov urgentne medicine, ki v urgentnih centrih pravzaprav ne delajo, ker so se pogoji dela spremenili. In tukaj moramo najti tudi za te kolege karierno pot, da bodo lahko najprej izbirali specializacijo in se odločili pravzaprav po kateri poti bodo šli. Ko bomo te zadeve uredili in časovnico smo v koaliciji jasno definirali, to je v tem letu, lahko pričakujemo prvo večjo spremembo sistemsko 1. 1. 2024, nato nadaljevanje in drugo večjo spremembo 1. 1. 2025. Vse to smo tudi jasno definirali, predstavili in bomo vedno znova predstavljali zainteresirani javnosti, vam opozicijski poslanci, ker bo treba seveda, tako kot sami pravite, najti skupno pot, da bomo reformo zdravstva pravzaprav pripeljali. In ja, ta dokument zavez je bil pravzaprav predstavljen. In veliko je seveda negodovanja med tistimi, ki si sprememb v zdravstvenem sistemu ne želijo. Pa mi dovolite na tem mestu, da pojasnim. Mi ne želimo kopirati ne estonskega, ne finskega, ne avstrijskega, ne nizozemskega modela, ker to preprosto ni možno. Mi želimo uporabiti iz vseh teh sistemov tisto, kar je v teh sistemih najboljše in kar lahko v naš sistem hitro in učinkovito integriramo. In Estonci so nam vzor na digitalizaciji in na poslovanju Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Digitalizacija ali digitalna transformacija zdravstvenega sistema temelji na transparentnosti. Transparentnosti v kakšnem pomenu besede? Podatki v zdravstvenem sistemu so od nas vseh in samo mi smo tisti, ki s temi podatki upravljamo in vsak vpogled v naše podatke mora biti viden, jasen in nihče nima pravice, da z našimi podatki nekontrolirano počne, kar se komurkoli zdi in hoče.

In druga točka, če ste si pozorno pogledali prezentacijo estonskega zavoda za zdravstveno zavarovanje, ste videli, da vsak, ki opravlja storitve javne zdravstvene blagajne, je javno prikazan koliko denarja dobi, kam se denar porabi, koliko gre za delovno silo, za medicinske pripomočke in sklenjen je partnerski odnos med Zavodom za zdravstveno zavarovanje in vsemi pravzaprav podpisniki pogodbe, ki izvajajo javno zdravstveno storitev. Ta model, torej samo digitalni model preobrazbe, transparentnost je tisto po kateri poti bomo šli, ker so že vse to naredili. Pa če pogledamo finski model z njihovi My Kanta pages, to so strani, kjer je vse vidno. Oni imajo še socialo in pokojnino v enem kupu. Mi do tega ne moremo priti, ne smemo si delati utvar. Ampak kaj so naredili Finci? Ravno tako zaradi pomanjkanja kadra, zaradi razdrobljenosti po različnih drobnih enotah so naredili tako imenovani model 22 dvaindvajsetih Wellbeing counts, to so socialno zdravstvene regije, kjer so regionalno združili in kjer ima vsak prebivalec enako možnost do dostopa tako za zdravstvene kot za socialne storitve. Nekaj podobnega moramo mi narediti. Kadra imamo malo, treba je koncentrirati zgodbo. Upoštevati pa moramo a) Slovenijo kot državo, našo nacionalno entiteto, to, kar se je pri nas skozi 30 let razvilo, in b) specifičnost posamezne regije. Niso vse regije enake. Ne moremo z istimi vatli iti na regije. In to vse pravzaprav, kar ste predlagali in sem vam hvaležen za to, bomo vkomponirali notri. In sam osebno pričakujem, ko bodo zakonodajne spremembe v parlament prišle, da bomo v tem krogu v parlamentu pravzaprav vsi skupaj našli kompromis, da to zdravstveno reformo končno po več kot 20 letih tudi izpeljemo.

Hvala lepa.