Lepo pozdravljeni!

Trden in odporen zdravstveni sistem temelji na izobraženem, usposobljenem in kompetentnem zdravstvenem osebju, ki tak sistem tudi razvija. Takšna delovna sila je ključna za uspešno zdravstveno politiko in tudi za doseganje kakovostnega zdravstvenega varstva, osredotočenega na človeka in dostopnega vsem. V Sloveniji imamo verjetno po več letih razprav in polemik možne odgovore kako naprej na področju zdravja, zdravstva, zdravstvene politike, kako ohraniti in izboljšati stabilen javni zdravstveni sistem. Nekaj rešitev je bilo nakazanih konec koncev v preteklih letih tudi v Državnem zboru.

Ena izmed teh sprememb je na področju, ki se dotika finančnih ukrepov, to so nabave medicinskega materiala. Visoke cene se seveda materiala, ki se nabavlja v zdravstvu, se izražajo v financiranju zdravstvenih storitev in v preteklih letih, torej v mandatih 2014-2018 in 2018-2022 so bile v Državnem zboru ustanovljene, je bilo ustanovljenih kar nekaj preiskovalnih komisij, med drugim tudi preiskovalna komisija na področju nabav žilnih opornic in kasneje potem tudi preiskovalna komisija na področju otroške kardiokirurgije in pa nabav ortopedskega materiala. Sklepi obeh komisij, ki so jih potrdili tudi v Državnem zboru poslanci takratnih sklicev, so bili, da se področje zakonodaje oziroma področje javnega naročanja spremeni tako, da se v Zakon o javnem naročanju uvrstijo oziroma sprejmejo določila, ki določajo referenčne cene na področju nabav medicinske opreme, in sicer tako, da se referenčne cene določijo za nabavo posameznega materiala glede na cene na evropskem trgu, da se po metodologiji vzame nekaj evropskih držav, izračuna povprečna cena in potem ta cena upošteva pri nabavi material v vseh javnih zdravstvenih zavodih. Prejšnja Vlada je v mandatu 2020-2021 uspela te sklepe realizirati, in sicer tako, da je v Zakonu o javnem naročanju sprejet, da je v Zakon o javnem naročanju uvrstila referenčne cene, torej tako kot sem jih prej omenila, ki bi omogočale primerjavo cen nabav zdravstvenega materiala z evropskim trgom. Konec koncev Slovenija ni otok, Slovenija del Evropske unije, je del prostega trga, tako storitev, kadrov kot nabave, torej ta del, ta korak je bil narejen leta 2021. Po dolgih, bom rekla, predporodnih krčih, mukah, so se te referenčne cene znašle v Zakonu o javnem naročanju, posledično se je glede na spremembo Zakona o javnem naročanju ustanovil tudi urad skrajšano za referenčne cene oziroma za cenovno politiko na področju nabav medicinskega materiala v Sloveniji. In tik pred odhodom Vlade, tudi glede na časovnico po zakonu je bila sprejeta metodologija za določanje referenčnih cen, tako je bil narejen nekako prvi korak k temu, kar je bilo rečeno že oziroma govorjeno dosti mandatov oziroma polemik v javnosti, da se v Sloveniji s preplačilom materiala zapravi kar veliko denarja, da veliko denarja odteka v zasebne žepe, da se ta denar pozna na jahtah, vikendih dobaviteljev in še koga, tudi koga iz politike. Potem pa je prišla nova Vlada, Vlada Roberta Goloba, ki je s prvim interventnim zakonom najprej ukinila ta urad, določila v Zakonu o javnem naročanju, ki so določala referenčne cene, izničila, torej ukinila, izbrisala, čeprav imajo nekateri oziroma ena koalicijska stranka v svojem programu jasno napisano, v programu za ta mandat oziroma v tisti rdeči knjižici, govorim seveda o Poslanski skupini SD oziroma stranke SD, jasno in glasno napisano, uvedli bomo referenčne cene. Bolje bi bilo napisati, ukinili bomo referenčne cene. In to je bil, bom rekla, spet korak nazaj, da je pri dobaviteljih ostal nasmešek na ustih in da se bo v sklopu tistega, kar zavarovalnica, Zavod za zdravstveno varstvo plačuje storitve, ta del, ki določa cene materiala, ostal enak ali pa se celo povišal. Torej s tem, da bi zmanjšali cene in pridobili nekaj sredstev za plačevanje v bistvu storitev, bo odhajalo še naprej v, bom rekla, privat žepe oziroma tistih, ki bodo zlobirali na javnih razpisih. Torej eno izmed, torej prvo priporočilo, ki ga danes dajemo v Državni zbor oziroma vam predlagamo, pa je sicer bilo vse zavrnjeno na odboru, je to, da se nemudoma spremeni Zakon o javnem naročanju in da konec koncev tudi ena izmed koalicijskih strank izpolni svoje obljube: uvedli bomo referenčne cene. Torej prvo je, da Vlada pripravi spremembo Zakona o javnem naročanju in ponovno uvede referenčne cene za nabavo materiala v zdravstvu.

Drugi problem, ki s katerim v bistvu prihajamo oziroma ga poznamo je problem plač in pogojev dela v zdravstvenem sistemu. Te dni poslušamo torej o dodatkih sodnikom 600 evrov, zdaj slišimo, da bo celo interventni zakon za to. Včeraj smo slišali, da je Vlada sprejela posebni vladni projekt, s katerim bo dala dodatek 150 evrov za administracijo in pa finančno osebje v zdravstvenem sistemu in socialnih varstvenih zavodih, ker to osebje ne zmore dela zaradi dveh interventnih zakonov, ki jih je sprejela ta koalicija, prvega in drugega interventnega zakona na področju zdravstva. Ne rečem, da so slabe plače, vendar 150 evrov dodatka zato, ker ne zmorejo administracije - kje so tu zdravniki, ki ne zmorejo ali pa ne morejo narediti vseh storitev? Torej po našem mnenju je v bistvu eden izmed ključnih problemov v zdravstvu tudi reševanje enotnega plačnega sistema oziroma ne reševanje ampak poprava enotnega plačnega sistema, tako da bomo v zdravstvu oziroma da bodo zdravstveni delavci postali konkurenčni na trgu. Še enkrat, Slovenija ni otok, Slovenija ima odprte meje in zdravniki lahko in tudi zdravstveno osebje, tudi medicinske sestre, zdravstveni tehniki in vsi ostali, ki delajo v zdravstvenem sistemu in pa na področju sociale, odhajajo, kot sami ugotavljate v analizah. Sicer se sprašujete, kam je odšlo toliko zdravstvenega osebja, pa vam lahko marsikdo pove. Odšli so iz javne bolnišnice v zasebni sektor, k zasebniku, kjer so boljši delovni pogoji, ker imajo drugačno plačo oziroma boljšo plačo in boljše pogoje. Odšli so konec koncev tudi v trgovske centre, v trgovine, medicinske sestre, odšli pa so tudi v tujino. Pa ne več v Avstrijo in Nemčijo ali pa na Poljsko, odšli so na Hrvaško, odšli so tudi, bom rekla, na Madžarsko in kam še, v glavnem v sosednje države.

Zakaj? Odgovor boste dobili takoj pri njih in ni treba analiz na sto dvajset straneh. Boljše plače, boljši delovni pogoji, boljša oprema. V Sloveniji pa smo, če se spomnite, leta 2017 že takrat v bistvu dali zelo veliko denarja za pokrivanje izgub. Takrat je bilo mislim, da 200 milijonov z interventnim oziroma zakonom, ki ga je sprejela takratna koalicija SMC in ostali v zdravstveni sistem. In v bistvu bolnišnice so še vedno v izgubah, tudi zaradi tega, kar sem govorila pod prvo točko, referenčnih cen, previsokih cen materiala in tudi zaradi v bistvu slabih razmer in odhajanja kadra. Torej pred drugi naš predlog oziroma priporočilo je, da Vlada nemudoma pristopi k temu, da z vsemi, torej v sodelovanju z vsemi stanovskimi in sindikalnimi organizacijami s področja zdravstva predlaga predlog za nov plačni sistem v zdravstvu in pa hkrati seveda, da pripravi predlog za odpravo plačnih nesorazmerij v vseh ostalih kategorijah. Torej, da se začnejo, da se začnejo pogovori, ne, bom rekla, po interesnih skupinah, ampak da se začnejo, kako reševati recimo, tako kot sem prej dejala, sodnike ali pa administracijo v javnem zdravstvenih domovih, zavodih, temveč da se začne reševati plačni sistem v vseh delih. Konec koncev enotnega plačnega sistema v Sloveniji več ni in to, kar se dogaja pod to Vlado, torej dodatki interesnim skupinam, ki slučajno pridejo mimo pisarne predsednika Goloba ali pa celo on gre k njim, mislim, da na takšen način v bistvu samo pomagate valiti snežno kepo in pa vznemirjati vse ostale. Torej, potreben je po našem mnenju, torej v priporočilu, da se spremembe sistema plač v javnem sektorju uredijo oziroma začnejo urejati takoj. S tem bomo pridobili konkurenčnost kadra v zdravstvu, da zdravniki, medicinske sestre in ostali ne bodo odhajali v tujino ali pa v trgovske centre.

Poleg teh dveh priporočil predlagamo še dva kratkoročna ukrepa, in sicer, da se sprejme interventni zakon, pa ne takšen kot sta bila zdaj do zdaj sprejeta dva zakona v lanskem letu, ko v bistvu ta dva interventna zakona na področju zdravstva ni niti nista zaživela in ne delujeta, da se torej sprejme interventni zakon, kjer se omogoči to, da se izkoristi torej vse razpoložljive kadre v zdravstvu, ki jih imamo, za to, da se konec koncev skrajšajo čakalne vrste, čakalne dobe, da tudi vsi, bom rekla, pridejo do osebnega zdravnika in pa tudi seveda do specialista. Menimo, da je pač dovolj kadrov v zdravstvu, to ugotavljate tudi v vaših analizah, da število zdravstvenega osebja raste, da narašča tudi, bom rekla, vložek v zdravstveni sistem, vendar nekega učinka ni, torej potrebno je poiskati vse razpoložljive kadre in jih vključiti v delo.

Drugi kratkoročni, bom rekla, ukrep, ki ga predlagamo pa je, da Vlada pripravi in izvede ukrep za možnost vračanja zdravstvenega kadra, ki je odšel v tujino torej tako zdravnikov kot ostalega osebja in da se jih vključi nazaj, torej v naš javni zdravstveni sistem. Kako to narediti - je seveda na konec koncev spet pridemo do odgovora - je plačni sistem oziroma plače v zdravstvu in pa tudi ureditev razmer, ki se, bom rekla, v naših javnih zdravstvenih zavodih poslabšujejo. Čemu je tako, zakaj do tega prihaja? Lahko je v bistvu debata tudi danes. Jaz verjamem, da vsi skupaj lahko najdemo odgovore oziroma imamo odgovore na to vprašanje pa je, ali ta priporočila, ki si jih danes predlagamo koalicija sploh želi slišati oziroma tisto, kar smo slišali na odboru je bilo, da zavračajo oziroma zavračate naša priporočila iz stališča, češ da to ni prava pot, da gre za, slišali smo tudi v bistvu nagajanje, ko je opozicija koaliciji. Pa vendar, pri teh priporočilih, ki jih danes predlagamo, gre v bistvu za ponujeno roko oziroma za predloge, ki jih lahko, če seveda boste želeli, predebatiramo tudi danes ali danes ali na manjših skupinah in pridemo do, bom rekla, skupnih zaključnih ključkov. Konec koncev je tudi predsednik Vlade in v bistvu vsi vi v koaliciji pravite, da je potrebno na področju zdravstva doseči konsenz celotne politike v Sloveniji. Verjetno pa bo danes minister in ga tudi na tem mestu pozivam, da predstavi rešitve, ki jih predlaga v nadaljevanju v tem letu in tudi, da se opredeli do teh naših predlogov in kako je možno te naše predloge, naša priporočila vključiti v spremembo v zdravstvu, ki jo predvideva ta Vlada oziroma ta koalicija.

Torej, še enkrat, danes sicer ni glasovanja o naših priporočilih, ker so bila zavrnjena na odboru, pa vendar pričakujemo odgovore na to kako koalicija gleda na ta priporočila, kje so tiste možnosti in oziroma na kakšen način ta priporočila misli vkomponirati v svojo spremembo zdravstvenega sistema, konec koncev na odboru nismo slišali konkretnih argumentov zakaj ta priporočila niso dobra. Samo to, da pač ni prava pot in da bomo, da bodo sami nekako reševali zadeve.

Najlepša hvala.