Sindikat osebne asistence se zahvaljuje za vabilo na to pomembno sejo, ki obravnava ne samo za nas pomembno temo, to je pravico do osebne asistence, izvajanje v praksi z vidika države, uporabnikov ter izvajalcev. Hkrati moramo biti nekoliko kritični do formulacije zastavljene teme, saj se, cenjene poslanke in poslanci, lotevate tega področja, ne da bi pri tem omenili vidik osebnih asistentk in asistentov kot neposrednih izvajalcev osebne asistence, enakovredno kot vidik države, uporabnikov in izvajalcev. Ne glede na to pomanjkljivost pa sindikat osebne asistente, pa se je sindikat osebne asistence, ki je bil vzpostavljen pred dvema letoma, da bi opozarjal tudi na položaj neposrednih izvajalcev osebne asistence, to je osebnih asistentk in asistentov, posebej zahvaljuje naši osrednji demokratični in zakonodajni instituciji, da skuša tudi vsebinsko obravnavati izvajanje osebne asistence v praksi. Seveda je osebna asistenca izredno pomembna izboljšava življenjskega položaja vseh ljudi v naši skupnosti, ki zaradi raznoterih hendikepov ne morejo živeti samostojno, uradno gre za osebe z invalidnostmi, še vedno, zaradi tega je tudi po prepričanju sindikata pri osebni asistenci najpomembnejši vidik uporabnic in uporabnikov. To želimo posebej poudariti in se zahvaliti vsem, ki ste sodelovali pri vzpostavljanju sistema osebne asistence. Ob tem želimo spomniti, da je osebna asistenca vzpostavljena v naši družbi ob očitni - to je nekaj, kar smo danes že večkrat slišali - a neuresničeni potrebi po ustreznejši zakonski ureditvi dolgotrajne oskrbe, zato vse pavšalne kritike, ki letijo na obseg, potratnost osebne asistence in ali neupravičenost nekaterih hendikepiranih do osebne asistence zanemarjajo, da v Sloveniji nimamo ustreznega sistema dolgotrajne oskrbe. Trdimo torej, da osebna asistenca deloma pokriva, prikriva oziroma zadovoljuje potrebe in potrjuje nujnost uvedbe zadostnega sistema dolgotrajne oskrbe. Mislim, da se danes vsi, ki ste se tukaj oglašali se tega zavedate, vsekakor, smo pa slišali recimo finančnega ministra, ki je, ki je prav na ta način stvari predstavljal, ali ne?

Očitki glede na mišljene finančne prenapihnjenosti osebne asistence nas navdajajo s pesimizmom glede načrtovane uzakonitve dolgotrajne oskrbe. Če se reče, da ni denarja za osebno asistenco, ja, potem ga ne bo tudi za dolgotrajno oskrbo. Poudarjamo pa, da potrebujemo kakovosten, human in celovit sistem dolgotrajne oskrbe in to ne samo zaradi demografskih izzivov Slovenije kot starajoče se družbe. Medtem, ko hvalimo uzakonitev osebne asistence v Sloveniji in razumemo pionirje oziroma protagoniste njenega vzpostavljanja, da so se želeli izogniti pokroviteljski obravnavi oseb s hendikepom pa ne moremo spregledati ene večjih napak ob uzakonitvi osebne asistence, namreč te, da osebno asistenco izvajamo v zasebnem in ne v javnem sektorju, torej nekakšno outsourcing dejavnosti. Pomemben primanjkljaj uzakonjene osebne asistence v začetni fazi pa je bilo tudi poleg zakonske neopredeljenosti, kaj točno sodi vanjo tudi pomanjkljivo ocenjevanje upravičenosti do osebne asistence. Kot smo slišali, nezadostna usposobljenost članic in članov ocenjevalnih komisij ne povsem ustrezno ocenjevalno orodje in še zlasti predvidena nepotrebnost zdravstvenih izvidov uporabnic in uporabnikov, kar je skupaj dopuščalo kreativno utemeljevanje oviranosti oziroma hendikepov.

To je zdaj praktično vse popravljeno, s tem, da se absolutno strinjam, jaz sem takrat bil zgrožen, ko je v parlamentarnem procesu šel skozi amandma, ki je zahteval to regionalno razdeljenost izvedencev. To je bilo jasno, da je ovira, da je neka sabotaža ocenjevanja naprej. Ob tem vseeno želimo izpostaviti, da osebna asistenca kot velik napredek izvajanja človekovih pravic oseb s hendikepom ne more delovati brez nas, osebnih asistentk in asistentov. Posledica obstoječe strukture umestitve osebne asistence v našo družbo, zlasti tega dejstva, da gre za dejavnost zasebnega sektorja in finančne teže izvajanja osebne asistence je izrazito slab delovno pravni in plačni položaj osebnih asistentk in asistentov. Naše zahtevno delo je izrazito podcenjeno že od samega začetka osebne asistence, odtlej se pa z vsakim letom in skladno z naraščanjem javnih stroškov naše pravice redno klesti, zmanjšuje. Natančneje, Pravilnik o osebni asistenci, izhajajoč iz Zakona o osebni asistenci, posredno, a že pravno gledano izrazito sporno določa naš delovno pravni položaj. Namreč namenjen je zlasti podrobnejši ureditvi odnosov, razmerij in obveznostmi med državo in izvajalci, našimi zaposlovalci. Med drugim določa tudi priznane stroške izvajanja osebne asistence in šele med slednjimi tudi pravice osebnih asistentk in asistentov, kar pa v praksi iz leta v leto pomeni le zniževanje našega plačila za delo ter povečevanje naših obveznosti. Pri tem je tudi cena ure storitve osebne asistence že od njene prve redukcije dalje absolutno prenizka. S takšnim zategovanjem pasov financer, nadzornik, urejevalec, se pravi, MDSZS naravnost sili izvajalce osebne asistence v zniževanje naših pravic in tudi kršitve delovno pravne zakonodaje kot smo že večkrat opozorili. Se pa zahvaljujem državnemu sekretarju, gospodu Maljevcu, da se boste zdaj o tem pogovarjali v Vladi.

V zadnjem času se ta naš slab položaj še najbolj kaže ob sankcioniranju izvajalcev, pri katerih financer, nadzornik, urejevalec ugotovi take in drugačne nepravilnosti, o katerih je bilo govora pri izvajanju osebne asistence v praksi. Takrat državni odločevalci prehitro odtegnejo financiranje, posledice tega ukrepa pa čutijo uporabnice in uporabniki, seveda pa tudi osebne asistentke in asistentki in asistenti kot neposredni izvajalci osebne asistence ostanemo namreč brez plačila za delo.

Zdaj mi absolutno nimamo nič proti, da se kršitelje, da se kršiteljem odvzame, da se jih izbriše iz registra, da se jim odvzame pač status izvajalca osebne asistence, ampak otemitev financiranja kot prvi korak je v bistvu onemogočanje delovanja. Naredi se tudi totalna panika, prehodi k drugim izvajalcem so kaotični. Nastajajo luknje v delovni dobi, za uporabnike tudi skrajno stresno in tako naprej.

Posebej poudarjamo, da je ureditev osebne asistence taka, da smo osebne asistentke in asistenti v podrejenem delovno pravnem položaju glede na našega delo delodajalca, se pravi, izvajalca osebne asistence, hkrati pa v skoraj enakem položaju tudi do naših uporabnic in uporabnikov. Nemalo je razlag, da so uporabnice in uporabniki nekakšni moralni delodajalci osebnih asistentk in asistentov. Sindikat osebne asistence za to predlaga in bo vztrajal, da se ta trikotna struktura, ki je v marsičem podobna trikotnem razmerju pri tako imenovanih agencijskih delavkah in delavcih tudi normativno prizna in natančneje uredi. Se pravi, hočemo, da se prizna, da smo, da je delovnopravno naš uporabnik, naš nadrejeni, ker to prinaša določene zaščite potem delovnopravne.

Vehementno in neodgovorno reguliranje osebne asistence se na primer kaže tudi pri dokaj svežem poskusu uvajanja digitalnega evidentiranja delovnega časa osebnih asistentk in asistentov. Računalniško internetno orodje oziroma informacijski sistem se imenuje aplikacija Osebna asistenca z uradnim namenom nadzora izvajanja osebne asistence v praksi. Tudi pri tem projektu, ki ga je spodbudila po prepričanju nekaterih neutemeljena rast osebne asistence in s tem finančnih obveznosti države, čeprav smo danes slišali tudi zelo smiselne razloge, so odločevalci sprva povsem spregledali ustavnopravno skladno in zakonito ravnanje, a ne glede na to vztrajajo pri uvedbi takega nadzora izvajalcev osebne asistence, to je opravljenih ur storitve osebne asistence preko hrbtov osebnih asistentk in asistentov. Se pravi, nas se uporablja za nadzor, ampak ne v skladu z zakonom. To, da Republika Slovenija ravno v tem času uzakonja izrazito omejeno splošno digitalno evidenco delovnega časa, pa nam verjetno v tem okolju ni treba posebej omenjati.

V Sindikatu osebne asistence nikoli ne pozabljamo, da so smoter osebne asistence osebe s takšnim ali drugačnim hendikepom, torej, uporabnice in uporabniki osebne asistence, zato smo stalno pozorni tudi na slabšanje njihovega položaja in nasprotujemo krnjenju pravic do osebne asistence brez ustrezne kompenzacije v okviru dolgotrajne oskrbe.

Spoštovane in spoštovani, še enkrat, hvala za to priložnost, s katero je Sindikat osebne asistence kot zastopnik, predstavnik osebnih asistentk in asistentov ter drugih delavcev v osebni asistenci lahko prvič predstavil naša videnja in izvajanja osebne asistence v praksi. Upamo, da ste nas s tem sprejeli kot sogovornika na področju osebne asistence in da nas boste skladno s tem načelom tudi v prihodnje vključevali v obravnave, načrtovanje in spreminjanje osebne asistence ne samo kot socialnega partnerja, ampak kot relevanten dejavnik obstoja in razvoja osebne asistence. Hvala.