Hvala lepa. Spoštovana predsednica, člani komisije in vsi ostali prisotni.

Najlepša hvala za sklic te seje, ki jo na Ministrstvu za zdravje vidimo kot eno konstruktivno platformo za razpravo o osebni asistenci s predstavniki oseb, ki jim je v bistvu ta osebna asistenca namenjena. Menimo, da je Zakon o osebni asistenci osebam z oviranostjo močno izboljšal možnosti za samostojno neodvisno življenje na domu, kar je konec koncev želja in pravica vsakogar med nami. Morda bi opozorili na nekatere pomisleke, ki jih je, mislim, da lepo povzela predsednica komisije in jih deli tudi strokovna javnost, ki se pač pojavljajo pri izvajanju Zakona o osebni asistenci v praksi, na primer z vidika usposobljenosti osebnih asistentov, jasne določitve vstopnih pogojev in pa ocenjevanja upravičenosti. Zgodi se na primer, da osebno asistenco prejemajo ljudje, za katere bi bila mogoče bolj primerna dolgotrajna oskrba, tako da ob nadaljnjem načrtovanju in pa sistemskem urejanju dolgotrajne oskrbe je nujno potrebno jasno razmejiti vstopne pogoje, pravice dolgotrajne oskrbe ter vstopne pogoje in pravice, ki izhajajo iz Zakona o osebni asistenci. Glede poenotenja izvedenstva vemo, da je nekoč tak predlog že obstajal, da bi obstajal nek enoten izvedenski organ za različne pravice, ki bi na primer bil lociran na ZPIZ. Ne vemo, kje se je to ustavilo, podpiramo razpravo o tem in tudi nadaljnje se veselim današnje razprave.

Hvala.