Hvala za besedo. Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojimi pristojnostmi določenimi v Zakonu o Državnem zboru in Poslovniku Državnega zbora proučila predlog zakona in pripravila pisno mnenje. K predlogu zakona so bili danes vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, zato bom v nadaljevanju mnenje samo na kratko predstavila ter se opredelila do vloženih amandmajev. Že v uvodnem delu pisnega mnenja smo izpostavili, da je predlog zakona specifičen z vidika veljavnosti, saj je poleg začetka veljavnosti izrecno določa tudi prenehanje svoje veljavnosti, kar je v zakonodajni praksi redkost, zato smo posebej opozorili na pomembnost natančne ureditve in tehnične izpeljave prenehanja veljavnosti zakona, saj v veljavnosti oziroma prenehanju veljavnosti ne sme biti nobenega dvoma. S prenehanjem veljavnosti zakona namreč prenehajo tudi vse pravice in obveznosti, ki iz takega zakona oziroma njegovih določb izhajajo. Na to pripombo se navezuje tudi naša pripomba k 27. členu predloga zakona, kjer smo opozorili tudi na nedoločno opredeljen začetek uporabe zakona. V zakone, ki omogočajo dodelitev državne pomoči, je sicer priporočljivo vključiti klavzulo o pridržku oziroma pogoj, da se državna pomoč na podlagi tega zakona lahko dodeli šele, ko je izdana oziroma če je izdana pozitivna odločba Evropske komisije, vendar bi bilo po naši presoji tovrstno klavzulo ustrezneje vezati na izvajanje pomoči in ne na uporabo zakona. Ugotoviti je mogoče, da se z vloženima amandmajema k 3. členu predloga zakona in k 27. členu predloga zakona klavzula o pridržku v skladu z našim mnenjem ureja v materialnih določbah predloga zakona in se črta tudi določba glede prenehanja veljavnosti zakona. Hkrati pa se z amandmajem k 7. členu zakona časovno zamejuje obdobje, v katerem se bodo lahko izvajali javni razpisi po tem predlogu zakona.

V pisnem mnenju smo tudi opozorili, da bi bilo treba nekatere rešitve predloga zakona izboljšati z vidika jasnosti in določnosti urejanja, saj izražanje, ki ne omogoča razumevanja pomena posamezne norme in namena predlagatelja, lahko ogrozi načelo pravne države iz 2. člena Ustave.

V zvezi s 6. členom predloga zakona smo opozorili na načelo legalitete iz 120. člena Ustave, v skladu s katerim bi bilo treba v predlaganem členu določiti vsaj osnovna merila oziroma kriterije, na podlagi katerih se bo v podzakonskem aktu določil konkreten odstotek oziroma fiksni znesek pomoči.

Glede 18. člena smo pa opozorili na odstop od sistemske ureditve ter na določitev fikcije vročitve, ki jo je Ustavno sodišče že opredelilo kot poseg v pravico do izjave, ki je sestavni del pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave ter jo presojalo z vidika ustavno dopustnega cilja in nato z vidika morebitne prekomernosti posega v ustavne pravice. Predlagane rešitve bi bilo zato treba dodatno utemeljiti.

Po pregledu vseh vloženih amandmajev koalicijskih poslanskih skupin lahko rečem, da so bile naše pripombe, ki se nanašajo na jasnost in določnost urejanja, na določene ugotovljene notranje neskladnosti v zakonskem besedilu ter na ustrezno nomotehniko, pravzaprav skoraj v celoti upoštevane. Hvala.