Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, najlepša hvala.

Zakon, ki je pred vami, je plod in rezultat skupnega dela Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstva za infrastrukturo. Povod za pripravo tega zakona je dejstvo, da je Slovenija utrpela največji upad letalske povezanosti po epidemiji Covid, res pa je, da je v Sloveniji izbruh epidemije spremljalo tudi nekaj mesecev pred tem, torej stečaj Adrie Airways, dotedanjega nacionalnega letalskega prevoznika. Obe ministrstvi in Vlada kot celota se zavedamo, da je dobra povezanost Slovenije v posebnem interesu naših ljudi, države, gospodarstva in turizma oziroma da ljudje, država, gospodarstvo in turizem trpijo škodo zaradi sedanjega stanja povezanosti Republike Slovenije s ključnimi letališči in letališkimi destinacijami po Evropi in svetu. S predlogom tega zakona želimo uporabiti razpoložljiva orodja iz smernic Evropske unije in pripraviti takšne ukrepe, ki bodo Slovenijo povezale s ključnimi letališkimi destinacijami kot jih bo definirala študija h pripravi katere je Ministrstvo za infrastrukturo že pristopilo in na teh letalskih povezavah uporabila torej razpoložljivo orodje, to je polovično sofinanciranje letaliških pristojbin, torej orodja, ki je skladno z omenjenimi smernicami Evropske unije. Pravzaprav je ključna vsebina tega zakona ustvarjanje pravne podlage za to, da bo takšno sofinanciranje mogoče in priprava programa, kot ga bo sprejelo Ministrstvo za infrastrukturo, ki bo pa definiral pravzaprav vsebino ukrepov. Torej, določil katere linije so v takšnem interesu Republike Slovenije, da jih je potrebno spodbujati z uporabo mehanizma državnih pomoči.

Naj sicer povem in se zahvalim Državnemu zboru za razumevanje, da je tudi v primeru tega zakona pristal na nujni postopek. Vlada pa vendarle načrtuje in sicer v domeni Ministrstva za infrastrukturo, da bo podobno vsebino vgradil tudi v sistemski Zakon o letalstvu.

Kot veste, je v letih 2021 in 2022 država že spodbujala nastanek novih letalskih povezav v skupnem obsegu 5,6 milijona evrov. Je pa res, da ukrep, kot ga predlagamo s tem zakonom, ima pomembno razliko. S tem bo pravzaprav država definirala katere povezave nas kot državo najbolj zanimajo za to, da zagotovimo svoje strateške interese te povezanosti. Kot veste, je slovensko gospodarstvo izrazito mednarodno povezano in močno vpeto v mednarodne povezave. Sedanje stanje pomeni izgubo številnih priložnosti in tudi predstavlja faktor k temu, da ne dosegamo stopnje internacionaliziranosti predvsem v potencialnem sedežu mednarodnih družb v Sloveniji. Podobno je tudi na področju turizma, ki posebej meri na zahtevnejše goste. To je pravzaprav jedro prenovljene slovenske turistične strategije, za katere pa je značilno, da za torej turistična doživetja, na katere pravzaprav stavimo. To so recimo aktivnosti v naravi, outdoor turizem, zahteve kongresnega turizma in s tem povezane organizacije pomembnih mednarodnih dogodkov v Sloveniji, nenazadnje pa tudi potrebe države. Spomnite se kolikokrat ste sami kot poslanke in poslanci deležni dolgotrajnih čakanj na prestope za to, da se doseže pravzaprav povsem običajne destinacije po Evropi, denimo Bruselj, to izkušnjo imajo tudi številni slovenski državljani in državljanke, ki seveda zaradi sedanjega stanja povezljivosti so prisiljeni uporabljati torej letališča v soseščini, v Vladi smo prepričani, da je sprejem tega zakona prvi korak za to, da dosežemo boljše stanje povezljivosti, z nujnim postopkom pa seveda ciljamo tudi k temu, da bo Ministrstvu za infrastrukturo, ki bo dejansko izvajalo ukrepe iz tega zakona, uspelo izpeljati vse potrebne postopke, torej dokončanje same študije, pripravo in sprejem programa ter izvedbo javnega razpisa za vzpostavitev želenih linij, tako da bomo lahko sadove in učinke tega zakona začeli uživati že v letošnji poletni sezoni, naj povem še to, da je v celoti za čas trajanja tega ukrepa smernice EU namreč dopuščajo subvencioniranje takšnih linij za največ tri leta zagotovilo Ministrstvo za infrastrukturo v višini pet, cela šest milijona evrov letno, skupaj torej nekaj več kot sedemnajst milijonov evrov. Predsednica, predlagam, da priložnost predstavitve damo tudi državni sekretarki, bodoči ministrici Alenki Bratušek.