Govor

Barbara Antolić Vupara

Dober dan, hvala lepa predvsem za povabilo. Sem prva Slovenka v hrvaškem parlamentu, med drugim sicer nisem izbrana kot manjšinka, kot pripadnica slovenske narodne manjšine na Hrvaškem, ker zakonodaja je takšna, da težko upamo, da bi Slovenci imeli svojega predstavnika v hrvaškem parlamentu, vendar kot že dolga leta prej se trudim zastopati interese Slovencev na Hrvaškem, še posebej zato, ker smo kot najmanjša, najmlajša manjšina, torej 30 let je od, malce več, od osamosvojitve dveh držav in glede na to je težko pričakovati, da bi imeli ustaljene sisteme tudi učenja sosednjega oziroma zdaj manjšinskega jezika. Zato me veseli in posebej se zahvaljujem Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, da je tudi danes gospa Humarjeva poudarila interes Urada za učenje slovenskega jezika. Posebej se zahvaljujem tudi osebno gospodu Grudnu, ki je skupaj z gospodom Merljakom, z gospodom Jesihom in še drugimi, ne bi želela karkoli izpustiti, vendar vsi tisti, ki so sodelovali, tudi vrsta ministrov pri pomaganju pripomoči temu, da se vzpostavi sploh učenje, sistemsko učenje slovenskega jezika na Hrvaškem, so zaslužni, da imamo danes te številke, katere je podala dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem. Izredno agilna oseba, ki pomaga, da se ta sistem širi in da pomagamo vsi skupaj na različne načine vzpostaviti tisto, kar naši učenci potrebujejo Na žalost je po zadnjem popisu prebivalstva evidentno, da ne samo hrvaško prebivalstvo, da število njih upada, na žalost, veliko večji je upad Slovencev na Hrvaškem. In prav zato, ker je tako velik upad pripadnikov je nujno potrebno povečati napore za učenje različnih oblik slovenskega jezika in kulture. Torej, možnost, ki nam jo daje hrvaška zakonodaja po modelu C, kot vidimo iz poročila dr. Ribanove, je obtežena z velikimi težavami v prevedbi na lokalnih razinah. In resnično se zelo trudimo, da bi te pogoje, ki nam jih velikodušno daje ustavni zakon o pravicah narodnih manjšin, da bi jih uresničili, vendar nimamo prav velikih uspehov. In prav zato je zelo potrebno in nujno potrebno razvijati različne druge pomoči pri usposabljanju učenja slovenskega jezika in kulture na različnih šolah in drugih inštitucijah v Republiki Hrvaški. Verjetno smo najbolj ogrožena manjšina od vseh zamejskih držav. Na žalost ne samo zato, ker upada naše število, ampak zaradi tega, ker pravice, ki izhajajo iz tega upada števila, se krčijo in nujno nam je za to veliko bolj potrebna pomoč, ki je seveda lepo poudarjena iz ust gospe Humarjeve. Hvala lepa tudi vam kot predsednici komisije, da nadaljujete delo.

Torej, želim poudariti, da različne politične skupine, katere vodijo in Hrvaško in Slovenijo nimajo nič pri tem, kakšen uspeh bomo imeli pri učenju slovenskega jezika in kulture in s tem tudi obstojnosti Slovencev na Hrvaškem. Identiteta, ki se začenja v naših družinah, ki jo želimo zadržati je seveda nekaj, kar je treba negovati in na čemer je potrebno tudi v bodoče veliko delati. Imamo zelo dobro pripravljen material. Vemo, kaj nam je delati. Na uradu smo dogovorili smernice in v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo verjamem, da nam bo uspelo izpolniti cilje. Hvala lepa.