Ja, ja, saj to, mislim, da ne bi pol ponavljala, hvala.

Torej, kot rečeno, ta, ta problematika se vleče in seveda je to podedovana zgodba tako Ministrstva za zdravje kot seveda tudi te Vlade. Bom najprej toliko, da ne bomo govorili o, o tem kaj beremo v medijih in kakšne imajo odzive raznorazne interesne skupine, bi najprej morda operirali s podatki in v medklic, preden te podatke na hitro predstavim, naj povem, da bo s strani Ministrstva za zdravje predvidoma še v tem tednu predstavljena analiza stanja zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji na datiran januar 2023, verjetno boste vsi prejeli pač vabilo, točen podatek bodo posredovali.

Pred seboj imam graf za obdobje 2010 do 2022, število oseb brez izbranega osebnega zdravnika. Preden bom par podatkov iz tega grafa povedala in bodo potem tudi predstavljeni in seveda javno dostopni, naj povem najprej eno stvar glede opredelitve tega, kdo pravzaprav so neopredeljeni pacienti. Ali pod neopredeljene paciente smatramo vse tiste, ki ne morejo do osebnega zdravnika, zato, ker osebnih zdravnikov primanjkuje ali pod neopredeljene paciente lahko smatramo različne kategorije ljudi? Namreč, pa bom najprej svojo lastno izkušnjo povedala. Meni so tudi, konec julija lanskega leta, sem tudi ostala brez osebne zdravnice in je še danes nimam, pa ne zato, ker v Zdravstvenem domu Koper ne bi opredeljevali, ampak zato, ker preprosto nimam časa se iti vpisati. Mojemu partnerju je uspelo, meni ne. Se pravi, jaz, če si vzamem en dan dopusta, grem v zdravstveni dom in se tam opredelim.

Tako da, da razmejimo težave, govorim zdaj najprej o tistih zdravstvenih domovih, se pravi, o področjih kjer zdravnikov družinske medicine ne primanjkuje. Ampak v tem trenutku sem jaz ena od številk neopredeljenih pacientov v Sloveniji, čeprav v resnici statistično bi lahko bila opredeljena, in trenutno na ministrstvu seveda skušamo izvesti analizo, ampak potrebno se je zavedati, da s temi podatki razpolaga Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije in te podatke je potrebno analizirati in v resnici pridobiti ustrezne podatke, ker te po območnih enotah ZZZS lahko zelo jasno in natančno podajo. Drugi, bom rekla, druga kategorija državljanov po naših ocenah, tu pa ne govorim o podatkih, ki jih lahko, bom rekla, da imamo točne in merljive, ker do njih še nismo prišli, ampak ocenjujemo, da je približno 20 do 30 tisoč, če ne več ljudi v naši državi, ki se preprosto ne opredelijo, ne želijo, nimajo izbranega osebnega zdravnika, ga v osnovi ne želijo ali pa preprosto nimajo potrebe, da bi se opredelili. In potem imamo kategorijo tujih državljanov, ki so brez izbranega osebnega zdravnika, in potem imamo kategorijo, predvidevam, kateri je ta seja danes namenjena Govorimo o ljudeh, ki izbranega zdravnika želijo in ga zaradi razmer, ki ste jih vi povzela, ne morejo v tem trenutku pridobiti.

Največji delež je problem v občini Ljubljana, pa se v to podrobneje ne bi spuščala, bi pa vseeno želela poudariti, da primarna raven je v rokah občin. Odgovornost politike je, da postavi ustrezna pravila in naša naloga, naloga te Vlade in Ministrstva za zdravje je, da se na tem področju ustvarijo ustrezni pogoji, ki ne bodo več prepuščali, dajmo reči, tako pomembne teme, o kateri mi danes razpravljamo in imajo, in ima danes težavo 99 tisoč in 12 ljudi na datum 31. 12., če štejemo samo državljane oziroma 131 tisoč 940 ljudi, če štejemo tudi tuje državljane brez izbranega osebnega zdravnika. Torej to so problemi, ki jih je potrebno izpostaviti in seveda na njih pripraviti rešitve. Predvidevam, da to, bom rekla, ta problematika nobenemu danes, ki smo tukaj, ni tuja.

Zdaj bom samo še na kratko povedala par podatkov. In sicer, povprečje ljudi v Sloveniji brez izbranega osebnega zdravnika je vedno nekje okoli 90 tisoč. Smo imeli recimo primer leta 2016, ko je bilo 124 tisoč 855 ljudi brez izbranega osebnega zdravnika, od tega jih je bilo 110 tisoč 605 slovenskih državljanov in 14 tisoč 250 je bilo tujih državljanov brez izbranega osebnega zdravnika. Zagotovo pa je skok, ki ste ga vi omenila v zadnjih dveh, treh mesecih tako zelo pomemben, da absolutno je potrebno o tem razpravljati, ampak neodvisno od tega skoka mi razpravo o problematiki družinske medicine in primarne ravni pravzaprav peljemo že od prvega dne, vključno z ukrepi, ki so bili sprejeti v prvem interventnem zakonu 14. julija in v drugem, izhodnem covid zakonu, ki je, kot ste omenila, uzakonil ukrep ambulant za neopredeljene paciente. Seveda se vsi zavedamo, da potrebujemo kratkoročne ukrepe in srednjeročne in dolgoročne ukrepe. Ambulante za neopredeljene so se začele vzpostavljati s 1. 1. 2023. Danes smo niti ne vem več, 17. januarja, meriti učinkovitost ukrepa v roku 17. dni, če upoštevam še praznike, se pravi, dva tedna, je vendarle premajhen rok. Lahko vam pa povem, da zdravstveni domovi ambulante želijo vzpostaviti in jih tudi vzpostavlja, recimo, Zdravstveni dom Metlika je to že izvedel, nekateri so v izvajanju, nekateri pa pravzaprav jih ne vpeljujejo zato, ker ne dosegajo pogoja, namreč imajo še vedno osebne zdravnike, ki niso dosegli količnika, torej še opredeljujejo paciente. Ker narediti ukrep, da lahko imaš ambulante pač za neopredeljene, da imaš pač ambulante za neopredeljene in imaš noter še vedno zdravnike, ki bi lahko opredelili, bi bil kot ukrep sam nesmiseln, zlasti z vidika tega, da je pač plačilo za delo v ambulanti za neopredeljene višje kot osnovno plačilo.

Vaša bojazen, ki je bila izpostavljena, je, da je to ukrep, ki naj bi bil sistemske narave. Ukrepe, ki so v interventni zakonodaji, pa verjamem, da glede na količino interventne zakonodaje v zadnjih dveh letih, na razmere, ki smo jih imeli, vsi razumemo, da takšni ukrepi ne morejo biti sistemske narave. Sistemske rešitve smo napovedali za konec tega leta oziroma tekom tega leta in potem naprej ukrep ambulant za neopredeljene, kakor smo tudi že ob raznih izvajanjih, ko smo se z zakon pogovarjali, rekli, da ni interes, ker to ni sistemska rešitev za naše državljane, ampak je kratko do niti ne bom rekla srednjeročno-kratkoročna rešitev in bo pri tem tudi ostala. V kolikor bi se kot ukrep izkazala, da je za določeno prehodno obdobje primerna, zagotovo ne bo več imenovana ambulanta za neopredeljene, ampak bo kot sistemski ukrep, recimo kot neka vstopna točka do trenutka, ko prideš do izbranega osebnega zdravnika.

Podrobneje se v same ukrepe, glede na to, da smo jih že večkrat predstavljali in jih tudi sami poznate, ne bi želela spuščati, ker bi raje pustila besedo razpravi, da morda slišimo tudi ostale. Bi pa vseeno povedala par podatkov. In sicer, mi imamo trenutno v Sloveniji stanje, da imamo 952 timov družinske medicine, povprečno imamo 2 tisoč 343 glavarinskih količnikov na tim. Meja, kot je znano, je 1895, zaenkrat je meja še takšna, to mejo potrdil razširjeni strokovni kolegij, v kolikor je bila, bom rekla, smo bili pozvani, da povemo tudi, kaj na tem področju počnemo. Seveda se pogovarjamo tudi o tem, to ni, ampak nam je bilo rečeno, dvignite glavarinske količnike in to je to. Seveda to ni to, ne. Glavarinske količnike mora potrditi razširjeni strokovni kolegij in po naših informacijah se zdravniki družinske medicine ne upirajo dvigu glavarinskih količnikov, ampak so določeni pogoji, ki jih je potrebno pred tem urediti. Eno je razbremenitev administrativna torej zdravnikov. Z nekaterimi ukrepi iz interventne zakonodaje smo na to področje že posegli in seveda bomo tudi nadaljevali aktivnosti in ukrepe in rešitve v tej smeri. Drugo je pa seveda plačilo po storitvah. To je pa seveda razprava bistveno širša in presega samo vprašanje družinske medicine, ampak govorimo o sistemski reformi našega zdravstvenega sistema. Ker pravzaprav vsi leta že opozarjajo, opozarjate, da imamo težavo s tem, da v bistvu ne merimo storilnosti zdravnikov, da način plačevanja s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje ni ustrezen. In to pa niso rešitve, ki jih preprosto uzakoniš čez noč, ker jih je, ker je zanje potrebna širša javna razprava. V kolikor bi to naredili, bi seveda dobili kritiko, da smo do te javne razprave nismo opravili, čeprav gre za spremembo, o kateri, s katero bi želeli doseči obdobje 20 do 30 let od danes naprej. Morda samo še tako, da povem, 145 od teh 952 timov družinske medicine ne dosega količnika 1895, 48 timov dosega glavarinski količnik, ki je nižji od tisoč, 42 timov dosega količnik od tisoč do tisoč 500 in 58 jih sodi v pač med tisoč 500 in tisoč 895. Zgolj predpisati in ukazati naj oni pravzaprav opredelijo te paciente, pa bi to lahko naredili, lahko bi rekli, to je ukrep, ki ga vi preprosto uzakonite, imate večino, uzakonite ga in čez noč ga imate, ja in potem bomo spet dobili očitek, še toliko pa toliko več družinskih zdravnikov je iz sistema odšlo in bomo imeli Ljubljano še na marsikateri drugi točki Slovenije. Tako da ukrepe na tako, bom rekla, tako pomembnem področju, kot je primarna raven, vpeljevati čez noč, ministrstvo in tudi Vlada ni vzela v obzir, zato, ker ne želimo takšnih prizorov, ki ste jih tudi vi omenjala, ki so bili srce parajoči, da ljudje stojijo pred vrati. Sicer jaz verjamem, da bi, predvidevam, glede na to, da smo tudi pravilnik o tem koliko ur na dan morajo biti dosegljivi v zdravstvenem domu že samo po telefonu, verjamem, da če bi se samo tega pravilnika držali v zdravstvenem domu ne bi bilo potrebno ob 5. zjutraj ljudem, da čakajo.

Morda samo za medklic, da se po 30 letih pogovarjamo o tem, da zdravstvena pismenost državljanov je na izjemno nizki ravni, da ljudje še vedno pravzaprav ne razumejo kaj je primarna raven, kaj je osebni zdravnik, kaj je pravzaprav, kdo je pravzaprav sploh odgovoren za primarno raven in da vsi in cel čas izključno s prstom kažejo na ministra za zdravje, leve, desne, srednje, ni važno kakšne opcije in da pozabljamo na vse ostale ključne akterje v našem zdravstvenem sistemu, torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniško zbornico, občine, če govorimo o primarni ravni, ja, to širšo družbeno razpravo moramo narediti in vsi med seboj se pogovoriti, kaj lahko vsak na svojem področju naredi. Mimogrede pri zdravnikih, ki bi lahko, ki želijo pravzaprav priti v naš sistem iz tujine, ni, da samo postopki na ministrstvu trajajo. So me opozorili, da po osem, devet mesecev čakajo na določena dovoljenja s strani upravnih enot. Tako da je več, bom rekla, več nivojska težava, ki jo bo potrebno odpravljati in čistiti, kot bi pač luščili čebulo.

Glede na to, da omenjate bom samo še par stvari, področje koncesij, seveda je področje koncesij velika problematika našega sistema. Mogoče še najbolj ravno zaradi tega, ker na primarni ravni koncesije podeljujejo občine in tega pregleda ministrstvo v celoti nima, ima ga ZZZS in tu nimamo usklajenih podatkov. Tako da področje koncesij je še ena od tistih alinej, ki seveda na področju družinske medicine so in bodo potrebne resne prevetritve in širše javne razprave, kako na tem področju naprej.

Ste pa omenila še eno stvar, da imamo to težavo samo v Sloveniji, to ne drži. Področje primarne ravni se je zlasti po dveletnem covid obdobju izkazalo na ravni celotne Evropske unije kot velika težava in nismo edini zdravstveni sistem, ki ima problem z dostopnostjo do osebnih zdravnikov. Tisti sistemi, ki imajo primerljiv sistem, kot je naš, se tudi danes soočajo z enakimi težavami in je bilo to izpostavljeno tudi na WHO in OECD na srečanju, na katerem se je udeležil tudi minister in so razpravljali tudi o tem, da je pravzaprav področje primarne ravni eno od področij, s katerim se Evropska unija mora še bolj resno ukvarjati. Naj dodam recimo še eno od težav zaradi raznih seveda ukrepov, ki so bili vpeljani zaradi obdobja v katerem smo se znašli na ravni celotne Evropske unije, recimo samo problematika raka, nam se napoveduje na ravni Evropske unije, da naj bi približno 25 do 30 % manj odkritega raka bilo ravno, zaradi pač stanja v katerem smo bili dve leti zaradi covida, govorim to na ravni Evropske unije, da ne bo, seveda sodimo tudi mi. Podobnih težav bo izkazanih še več, tako da ni samo problematika družinske medicine tista, ki bi nas morala zanimati, ampak tudi to, da se bodo problemi, ki so se pojavljali in se bodo pač izkazali tudi kot težava že čez nekaj let. Na ministrstvu se ukvarjamo tako z aktualno problematiko kot z akutnimi zatečenimi stanji težav in seveda tudi s tem, kar se napoveduje, da bodo težave v prihodnosti. Smatramo pa, da z ukrepom ambulant za neopredeljene, ki zagotovo ni vrhunski in ukrep, ki bi si ga želeli, da bi ostal sistemski, lahko pa, vendarle rečemo, da je bil narejen velik korak in pač velik korak v smeri tega, da se lahko zmanjšuje očitke o ustavnih kršitvah na tem področju. Obžalujemo seveda tudi pač podatek, da se je samo 12 diplomantov odzvalo na razpis za to specializacijo. Poleg ukrepa, ki je že bil v enem od interventnih zakonov, mislim da, je bil PKP-5 ali PKP-10, se ne spomnim, ko je bilo 20 % povišano. Mi smo zdaj dali tisoč, kar se ugotavlja, da v bistvu, tisoč bruto na mesec in še vedno je izbor, bom rekla, zelo majhen glede na pričakovanja obeh ukrepov, saj sta iste narave, s tem, da je ta recimo znesek samo malo višji, kar pomeni, da ni problem v denarju, ampak je problem v sistemu in v odnosih, ki so vzpostavljeni tudi med različnimi specialnostmi s strani, bom rekla, zdravstvene stroke, kjer se nekako družinskega zdravnika, dajmo reči, on ni tako pomemben kot recimo kirurg ali pa nekdo drug. Tudi s tem vprašanjem se že od julija naprej ukvarjamo, kako pravzaprav dvigniti ugled poklica, ampak to spet ni ukrep, ki ga lahko vpelješ čez noč, zato, da bodo izbirali družinsko medicino. Poleg tega je pa bilo izpostavljeno, izpostavila je recimo tudi poslanka, se spomnim, gospe Dimic, ki je rekla, glejte, mehki ukrepi, to kar je bilo s strani poslancev in opozicije in koalicije večkrat izpostavljeno. Ne gre samo za zakonske sistemske ukrepe, ki neposredno ciljajo na zdravstveni sistem, ampak gre za širšo družbeno razpravo. Ali bomo mi za zdravnike poskrbeli tudi za njihove družine? Jih želimo imeti v, oprostite, mi, če kdo iz Zgornje Kungote, recimo mi Primorci rečemo, to je za nas res na drugem koncu. Vsi ukrepi, tudi oni mehki, se pravi, kako pripeljati zdravnika v neko okolje, ki morda ni center države, ker je tu bolj in da tam ostane. Torej, vsa ta vprašanja so na mizi in o teh vprašanjih bo potrebna in že teče in še bistveno bolj bo potrebna širša družbena razprava. Tako da, z moje strani toliko.

Hvala za besedo.