Hvala lepa.

Torej dovolite, da vam predstavim še izhodišča Republike Slovenije za zasedanje Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, tako imenovani EECOFIN, ki bo potekal v torek, 17. januarja 2023 v Bruslju.

1. točka na dnevnem redu januarskega zasedanja bo predstavitev delovnega programa švedskega predsedstva Sveta EU. Švedsko predsedstvo bo poleg podpore Ukrajini, dalo poudarek tudi izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost ter razpravi o prihodnjem ekonomskem upravljanju v EU, kar je pomembno za doseganje odgovorne ekonomske politike, ki podpira prehod na vzdržen javni dolg in rast v vseh državah članicah.

Na davčnem področju bo predsedstvo nadaljevalo delo v zvezi s predlogom novih pravil o DDV za digitalno dobo in na pregledu direktive o obdavčitvi energije.

Na področju finančnega sistema bo predsedstvo dalo prednost razpravam o predlogih za vzpostavitev odprte in konkurenčne unije kapitalskih trgov. Predsedstvo si bo prizadevalo tudi za napredek glede dosjejev za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma. Poleg tega namerava predsedstvo nadaljevati tekoči dialog o predlogu komisije o lastnih sredstvih naslednje generacije in v prvi polovici leta 2023 opraviti običajni pregled izvrševanja EU proračuna Evropske komisije in potem Evropskemu parlamentu predložiti poročilo, ali naj komisiji podeli razrešnico. Slovenija bo sodelovala pri obravnavi vseh teh zakonodajnih aktov in pobud glede na sprejeta stališča k posameznim obravnavanim zadevam.

V okviru naslednje točke na agendi Ecofin bodo ministri nadaljevali z redno razpravo o ekonomskih in finančnih posledicah vojne v Ukrajini. V razpravi se bodo ministri osredotočili predvsem na gospodarski in finančni vidik krize, na razmere gospodarske negotovosti, še vedno povišano inflacijo, energetsko krizo in naraščajočimi obrestnimi merami. Države članice smo tako pod velikim pritiskom pri iskanju načinov za obvladovanje posledic za gospodinjstva in podjetja, za kar države sprejemajo različne ukrepe tudi za večjo energetsko neodvisnost. Tako pričakujemo, da bo poudarek na torkovem zasedanju sveta tudi na ekonomskem položaju Ukrajine, ki potrebuje obsežno kratkoročno, likvidnostno in dolgoročno gospodarsko podporo EU. Slovenija tako v okviru razprav o vprašanjih gospodarskih in finančnih posledic agresije Rusije na Ukrajino podpira usklajeno delovanje in solidarnost med državami članicami in si prizadeva za ciljanje in začasne ukrepe proti draginji ter skupen koordiniran odziv na ravni EU.

Predsedstvo bo predvidoma uvrstilo na dnevni red tudi točko glede izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost, kjer bo Evropska komisija predstavila stanje izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Slovenija podpira nadaljnje učinkovito izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost in s tem tudi spodbudo državam članicam za izvajanje morebitnih reform in naložb za doseganje stabilne rasti. Ministri bodo v okviru zadnje vsebinske točke obravnavali še evropski semester 2023 in predvidoma potrdili sklepe glede poročila o mehanizmu opozarjam 2023, sklepe glede letnega letne strategije trajnostne rasti 2023 in priporočila glede ekonomskih politik za območje evra 2023.

Zaradi številnih izzivov, s katerimi se trenutno soočamo, je potrebno usklajeno ukrepanje držav članic, da bi torej zagotovili ustrezno in cenovno dostopno oskrbo z energijo, ohranili gospodarsko in finančno stabilnost ter zaščitili ranljiva gospodinjstva in podjetja hkrati pa ohranili vzdržne javne finance.

Hvala za vašo pozornost.