Najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni poslanke, poslanci in ostali zaposleni v Državnem zboru.

Po mnenju Vlade Republike Slovenije je predlog za začasno zadržanje izvrševanja Zakona o Radiotelevizija Slovenija 1B neutemeljen, saj pobudniki niso uspeli izkazati obstoja težko popravljivih škodljivih posledic oziroma niso izkazali, da bi morebitne škodljive posledice, ki jih je povzročilo izvrševanje morebiti pozneje ugotovljenega protiustavnega zakona prevladale nad težo škodljivih posledic, ki bi nastale, če se zakon ne bi izvrševal in bi bila pozneje potrjena njegova ustavna skladnost.

Ustavno sodišče je že večkrat presodilo, da je imenovanje za poslovodsko ali vodilno funkcijo z določitvijo mandata in zakonsko opravilno možnostjo predčasne razrešitve ni mogoče šteti za pridobljeno pravico, ki jo Ustava tudi varuje pred posegi zakonodajalca. Tudi po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča se imenovanje na vodstveni položaj v javnem sektorju povezan z varstvom javnega interesa in izvajanjem javnih nalog tudi na položaj direktorja javnega zavoda, torej biti direktor, šteje za privilegij in ne za pravico posameznika. Torej samo zaradi neimenovanja na ta položaj, izgube tega položaja, ne more priti do posega v pravno varovani položaj posameznika, ki bi presegal materialne posledice, ki mu ob izgubi takega položaja nastanejo, in ki so ob uspehu v sodnem postopku tudi popravljive. Posledično so to zaradi prenehanja mandatov oziroma funkcije pobudnikov, pobudnikom ne more nastati škoda, ki bi v pravnem smislu imela nepopravljive ali težko popravljive posledice. Posledica prenehanja mandatov oziroma funkcij pobudnikov pred potekom mandatne dobe ni težko popravljiva, temveč gre za poseg, ki ga je mogoče sanirati iz povrnitvi materialne škode, za katerega poprava posledic ostaja sistem učinkovitih pravnih sredstev in sodnega varstva pred rednimi sodišči, vključno z določitvijo ustrezne odškodnine v primeru dokazane protipravnosti.

V zvezi z očitkom pobudnikom, da naj bi zaradi / nerazumljivo/ postopka imenovanja članov sveta RTV Slovenija s strani posameznih upravičencev za imenovanje lahko prišlo do situacije, ko določeni upravičenci za imenovanje več časa ne bi smeli imenovati posameznih članov sveta RTV Slovenija, in bi naj posledično bilo delovanje RTV Slovenija dalj časa okrnjeno, Vlada pojasnjuje, da do takšnih posledic v nobenem primeru ne more priti, saj zakon o prehodni določbi drugega odstavka 22. člena jasno določa, da do konstituiranja novega sveta RTV Slovenija nadaljuje z delom tako obstoječi programski svet RTV Slovenija in nadzorni svet RTV Slovenija, kot tudi nanjo vezani odbori, in sicer v sestavi in pristojnostmi, ki jih imajo do uveljavitve tega zakona. Po oceni Vlade, bi nepopravljive posledice nastale prav v primeru zadržanja zakona. Temeljni namen zakona je namreč zagotoviti institucionalno in programsko avtonomijo RTV Slovenija ter zaščititi novinarsko oziroma uredniško neodvisnost. Sistemske spremembe, ki jih uvaja zakon, zagotavljajo delovanje RTV Slovenija kot javnega in ne državnega zavoda in zagotavljajo, da se strankarska politika ne more podrejati tega javnega zavoda, posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Navedeni cilj je predpogoj, da lahko RTV Slovenija opravlja svoje zakonsko določeno poslanstvo, utemeljeno na ustavno varovanih pravicah do svobode izražanja, javnega obveščanja in obveščenosti iz 39. člena Ustave.

Dogodki v zvezi z RTV Slovenija v zadnjih letih, ki so dosegli vrhunec stavka novinarskih sindikatov RTV Slovenija, so nedvomno pokazali, da je dosedanja zakonska ureditev omogočala razmere v katerih je lahko prihaja do omejevanja teh človekovih pravic in svoboščin oziroma do podrejanja programske politike RTV Slovenija s strani vladajoče politike, saj je ta omogočila njeno nesorazmerno politično zastopanost in obvladovanje dveh ključnih organov RTV Slovenija in s tem prevladujoči vpliv strankarske politike na programske odločitve RTV Slovenija. Ker je svoboda izražanja in tiska in drugih oblik javnega obveščanja, kamor sodi tudi RTV Slovenija, eden izmed ključnih institucionalnih pogojev učinkovitosti demokratičnega procesa, je zato takojšnja uveljavitev navedenih sistemskih sprememb zakona nujna, saj bi v nasprotnem primeru lahko nastala nepogrešljiva škoda ne le za ustavno zagotovljeno / nerazumljivo/ izražanja, ampak tudi za demokratično delovanje države. Zadržanje je povzročilo, da se podaljšuje trajanje globoko neustavnega stanja na RTV Slovenija, ki ga želita čim prej odpraviti poslanska večina, ki stoji za sprejemom zakona in ljudska večina, ki ga je s prepričljivo večino potrdila na referendumu.

Kako zelo je bilo mogoče politično zlorabiti dosedanji zakon o RTV Slovenija, ki nima zadostnih varovalk pred tem, so najbolje ponazorili dogodki zadnjih let v katerih je prišlo do političnega podrejene RTV Slovenija s strani ene politične stranke, / nerazumljivo/ že omenjene stavke novinarjev ter zadnje leto tudi številnih politično motiviranih pritiskov na zaposlene, do posegov v program, groženj in kaznovanj novinarjev ter številnih odpovedi s strani novinarjev. Posledice navedenih ravnanj so se kazale in se še vedno kažejo v vedno manjšem ugledu RTV Slovenije v javnosti oziroma zaupanja v javnosti, njeno kredibilnost in verodostojnost, manjši medijski relevantnosti. Javno dostopne informacije izkazujejo drastičen padec gledanosti programa RTV Slovenija in obiskanosti spletnega portala MMC, slabši kvalitetnih programov in nižanju profesionalnih standardov. Gledanost RTV Slovenija je namreč času aktualnega vodstva in programskega sveta padla tudi za 20 %. MMC je po merjenosti obiskanosti spletnih strani padel iz 4. na 8. mesto. Ugled TV Slovenija in njenega programa je pod vodstvom aktualnega generalnega direktorja in njegovih sodelavcev padel za 17 odstotnih točk v primerjavi z drugimi mediji. S tem je aktualno vodstvo povzročilo RTV Slovenija tudi veliko poslovno škodo, pri tem pa sta padec ugleda in padec stopnja zaupanja nekaj, kar bo zelo težko, kar se bo zelo težko popravilo, še posebej, če bi se sedanje stanje podaljševalo.

Porušeno oziroma izgubljeno zaupanje javnosti v RTV Slovenija v smislu njene kredibilnosti in verodostojnosti ter njena manjša medijska relevantnost in ugled so dobrine, ki jih preverja zadržanja zakona in če bi se kasneje izkazalo, da le ta ni bil protiustaven, kasneje ne bi bilo več mogoče popraviti. S tem pa bi za RTV Slovenija ter za izvajanje njenih ustavnih funkcij ter za javni interes na področju medijev nastale težko popravljive oziroma celo nepopravljive posledice. Vlada s tem v zvezi poudarja, da ima država kot ustanoviteljica RTV Slovenija, pa tudi v funkciji izvršilne oblasti in zakonodajalca eminentno pravico in dolžnost, da zagotovi avtonomen, neodvisen in profesionalen javni medijski servis ter s tem varstvo omenjenih in drugih, sicer nepovratno izgubljenih temeljnih človekovih pravic in ustavnih dobrin. Zato se je s sprejemom zakona zakonodajalec odpovedal neposrednem vplivu pri imenovanju članov organa RTV Slovenija, prek katerega se je doslej strankarska politika podrejala javno RTV Slovenija. V primeru, da bi se zadržala ureditve v

zakonu, ki določa, da s sprejetjem zakona preneha mandat članov programskega sveta in članov nadzornega sveta, mandat nanjo vezanih odborov ter mandat generalnega direktorja, direktor radia in direktorja televizije, bi se nadaljevalo politično delovanje organov upravljanja, vodenja in nadzora ter nadaljevali kršitve veljavnih predpisov in druge nepravilnosti, s tem pa je bilo posledično ogroženo izvajanje funkcije RTV Slovenija v skladu z39. členom Ustave. Rešitve, ki jih določa zakon bodo zagotovile, da se strankarska politika popolnoma umakne iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija ter da se zaposlenim na RTV Slovenija povrne avtonomija in zagotovijo pogoji za strokovno in neodvisno delo. Vlada ocenjuje, da se civilno družbene institucije, ki bodo samostojno imenovale svoje člane organe RTV Slovenija, ne bodo pustile odvzeti oziroma omejiti svoje avtonomije pri imenovanju in delovanju teh članov v organih RTV Slovenija. Podpora zakonu na referendumu je izraz spoznanja velike večine volivcev, da je nujna depolitizacija RTV Slovenija in naj ostane strankarska politika pred vrati RTV Slovenija. Samo na ta način bo lahko RTV Slovenija v prihodnje opravljala svoje pomembno poslanstvo, utemeljeno na ustavnopravni pravici do svobode izražanja oziroma javnega obveščanja, ki je ključna za obstoj demokracije, vključno z zagotavljanjem in spoštovanja temeljnih načel novinarskega dela, kot so načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij, spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva ter načelo uravnoteženosti in svetovno nazorskega pluralizma. Res je sicer, da vodijo sistemske spremembe, ki preprečujejo politično podrejanje RTV Slovenija do prenehanja navedenih funkcije pred potekom mandatne dobe, vendar so posledice teh sprememb za pričakovane pričakovanja in privilegije funkcionarjev RTV Slovenija ne primerljivo manj pomembne, kot bi bile posledice zadržanja izvrševanja zakona za RTV Slovenija kot javnega zavoda, za demokratično delovanje družbe in za pravice in svoboščine njenih prebivalcev kot gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija. Glede na navedeno Vlada predlaga, da Ustavno sodišče predlog za predlog za začasno zadržanje izvrševanja zakona zavrne. Hvala.