Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. kolegice in kolegi, predvsem pa lep pozdrav ministru in kandidatu za ministra dr. Jevšku.

Odlična je bila vaša predstavitev, tako da če bi ocenjeval vašo predstavitev in verjamem, ker se toliko časa poznava, vašo zapriseženost skladnejšemu regionalnemu razvoju, imate mojo čisto desetko. Ključno pa je, kakšna bo politična podpora znotraj Vlade. Vlada je kolektivni organ, če predsednik Vlade reče ja ali pa ne, potem to velja. Ampak kakorkoli že imate oziroma lahko rečem končno pohvalno, da bomo končno imeli tudi Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ker nam skladni regionalni razvoj, kot že ugotavljamo, najbrž 30 let ne gre dobro od rok in tudi samo ime kohezija, potegnem paralele iz fizike, to so kohezijske sile, so tiste, ki lepijo, ki privlačijo, ki združujejo in tukaj vidim prav takšno vašo vlogo, ki boste povezovali na horizontalni ravni ostale ministrske resorje in potem verjamem, da bo uspeh. In upam, gospod minister, da ko bova recimo, če bova dočakala konec mandata, da ne bova iz Ljubljane potovala proti domu nekoliko slabe volje kot običajno. Jaz ob petkih, ko se usedem v avto in usmerim avto proti Prekmurju, vedno znova ugotavljam, iz statističnih podatkov seveda, da se za vsak prevožen kilometer proti Prekmurju povprečna bruto mesečna plača zmanjša za 2 evra. Od Ljubljane do Murske Sobote je 180 kilometrov, poglejte statistične podatke in boste videli o čem govorim. Normalno je, da ne more biti enaka povprečna bruto plača v statistični regiji Pomurje kot v osrednje slovenski, želel bi pa si, da bi se ta razlika vsaj majčkeno zmanjšala. Pravilna je vaša ugotovitev, gospod minister, da gre za preseljevanje ljudi, celo ste omenjali, kar se absolutno strinjam, v glavno mesto, v Ljubljano, seveda tudi gre za preseljevanje v druge države, predvsem v smeri sever. Tukaj se mi zdi ena preprosta logika, če bi recimo iz obmejnih, zdaj govorim seveda za vzhodno Slovenijo, če bi iz vzhodne Slovenije več ljudi imelo možnost za študij v Mariboru, ne ekvivalent kot za študij v Ljubljani, potem bi gotovo teh ljudi se manj preselilo v Ljubljano. Roko na srce in čista logika je, ko študiraš v Ljubljani 4, 5 let, potem si tu ustvariš nov svet in je velika verjetnost, da potem tudi tu ostaneš, še posebej, če si perspektivni kader. In tu je problem, ker mi izgubljamo perspektivni kader, seveda tudi drugega. In jaz nimam nič proti, če smo pred dnevi odobrili oziroma ministrstvo, Vlada 124 milijonski projekt za novo medicinsko fakulteto in veterinarsko fakulteto v Ljubljani, veste, tudi ljubljanska, pa pardon, mariborska univerza, konkretno mariborska medicinska fakulteta ima narejeni DIP, nima pa sogovornika. Tukaj je moja prva prošnja, gospod minister, ali ste lahko vi tisti, ki se povežete z mariborsko univerzo, tudi UKC Mariborom, kjer boste videli, da danes imajo na razpolago dve odlični parceli, ker to je tisto, kar moraš najprej imeti, da bi lahko gradili, razširjali medicinsko fakulteto, UKC Maribor in tako naprej. Hvala bogu je pred kratkim bila podpisana pogodba z izvajalci za Onkologijo Maribor, kjer smo oziroma še vedno imamo - ali veste koliko postelj? - osem, osem in tja gravitira praktično vzhodna Slovenija. Ne bom še nekih drugih konkretnih primerov nanizal, poznate jih vsi, kolegice in kolegi, ampak res si želim, da bi vendarle enkrat začeli Slovenijo enakomerno obravnavati oziroma si prizadevati, da bi se Zakon o skladnem regionalnem razvoju tudi dosledno izvajal. Tu je moja podpora vaši napovedi, gospod minister, ko pravite, da boste občasno poročali parlamentu o rezultatih prizadevanj skladnejšega regionalnega razvoja. To je nekaj podobnega, kot smo nekoč, ko sem sicer opozicijski poslanec vodil Odbor za zadeve Evropske unije in smo skupaj se dogovorili, da bo Vlada kvartalno poročala o črpanju evropskih kohezijskih sredstev. To je zdaj polletno, kar ni nič narobe, ampak to so prave stvari. To so prave stvari, ko Vlada pride pred parlament in pove, evo, naredili smo dva koraka naprej, tri korake naprej oziroma kje so zavore, da ti pospeški ne morejo biti večji, da potem tudi zakonodajna veja oblasti to razume in te zavore ukine.

Občutek je, da ko v obmejnih regijah peljemo kakšne projekte, da se moramo dejansko velikokrat spraviti na kolena v Ljubljani. To, gospod minister ali pa prej župan ve. Nazadnje sva skupaj sodelovala na nadgradnji pomurskega vodovoda, sistem B, ampak smo uspeli. Zdaj se sicer nekaj spreminja na področju financiranja. Sem na to temo pisal vašemu kolegu, gospodu Brežanu, že septembra, nisem dobil odgovora, ampak včeraj mi je obljubil, da bo ta odgovor dal kot skrbnik projekta.

Zdaj jaz le predlagam, gospod minister, da če je Vlada ugotovila, da paket zakonov, ki bi naj ustanovili drugi nivo lokalne samouprave, beri pokrajine, ni bil ustrezen, da vendarle te aktivnosti peljete naprej. Tu jaz veliko upanja polagam prav v vas. In ne morem se sprijazniti, ne more biti odgovor, da ima Vlada zdaj druge prioritete, zdaj energetska kriza in tako dalje. Vlada se mora spoprijemati z vsemi izzivi. Mi smo s tem začeli, kot veste, že davnega leta 2008 oziroma pred tem, 2008 smo že imeli posvetovalni referendum, kjer je za kar večino pokrajin takrat predlaganih so ljudje dali svoj za. Res je, boste rekli, da je bila udeležba mizerna, ampak večina je pač odločila. Tako da tukaj imamo eno neustavno stanje. Jaz sem prepričan, da bi, če bi realizirali s to, torej zakonodajo v skladu s 143. členom Ustave, da bi, sem prepričan, veliko naredili v smeri skladnejšega regionalnega razvoja.

Ampak kot rečeno, ko sem bral mnenje Vlade sem bil razočaran, ampak kot - kako se že reče? - upanje umre zadnje.

Decentralizacija, glede na to, da boste skrbeli tudi za regionalni razvoj, me zanima, kje vidite tiste konkretne rešitve za okrepitev tistih območij naše države, ki so zaradi svoje lege zelo oddaljena od večjih mestnih centrov? Enega sem že nakazal, to je izobraževanje. Ponekod nam že grozi demografski kolaps. To midva, ko prihajava z ministrom iz Pomurja, natančno veva o čem govorim. To je seveda posebej občutljivo na obmejnih območjih. Sem pa vesel, da ste v svojem uvodu veliko pozornost dali prav obmejnim območjem. Ker se ta odmaknjena območja so soočajo z zelo raznovrstnimi izzivi, na različnih področjih boste najbrž morali sodelovati tudi z drugimi resorji, ministrskimi, namreč. Imate že, gospod minister, morda vizijo, kako se boste tega lotili in kateri resorji bodo ključni za to sodelovanje? Gospodarstvo je najbrž eden od ključnih faktorjev za zmanjšanje decentralizacije v vsaki državi, kako si kot minister, ki bo zadolžen za regionalni razvoj predstavljate sodelovanje z gospodarstvom v vaših prizadevanjih za regionalni razvoj in kje vidite največje izzive in največje priložnosti?

Imel sem nekaj misli tudi zapisanih glede občin, ampak to bom zdaj izpustil, da ne bom kratil dragocenega časa. Mislim, da bi pa morali glede financiranja občin, kar vi tudi zelo dobro poznate iz prejšnje funkcije, da bi ta trend morali nadaljevati. Sam sem trdno prepričan, da vsak evro, ki gre iz državne blagajne v občinske blagajne, da je zelo racionalno potrošen, nenazadnje pa smo vsi občani, tudi državljani. Tukaj samo vprašanje, kako se boste v Vladi zavzeli za nadaljevanje zgledne politike v razmerju do občin? Tudi zdaj, zadnja povprečnina je bila okej, da se razumemo, kako ste si zamislili sodelovanje z vsemi reprezentativnimi združenji občin?

Kar se tiče črpanja evropskih sredstev, lahko rečem, da smo bili že na četrtem mestu, o tem ste govorili. Kar pomeni, da imamo ljudi, da znamo, da zmoremo in da torej smo sposobni, ker evropska sredstva so pravzaprav edina nepovratna razvojna sredstva in tukaj res moramo kvalitetno plasirati oziroma investirati.

Še samo nekaj zelo konkretnih stvari. Zelo sem vesel, da ste dali eno primerjavo, kaj recimo pomeni avtocestna povezava, konkretno statistično regijo Pomurje. Še ena stvar, še ena investicija recimo, ki zdaj gre prav v, bom rekel, pokrajinski prestolnici naših, v Murski Soboti, to je izgradnja novega objekta za potrebe arhiva. Jaz predlagam, gospod minister, vi bodite iniciator in naj Vlada čim prej ustanovi tudi samostojni zavod, ki se bo imenoval na primer Pomurski arhiv, saj tu ne bo 30 zaposlenih, trije pa bodo.

Še ena stvar, kar me pa boli. Bil sem nosilec zakona o Pomurski akademsko znanstveni uniji, Državni zbor je ta zakon sprejel, priznam in sem zelo hvaležen, da nam je tudi pomagala nekdanja ustavna sodnica iz naše regije in zdaj slišim od - grdo bom rekel, birokratov Ministrstva za finance -, da zakon ni dober in da financiranje ne bo šlo. Ja, ljubi bog no, Državni zbor je sprejel ta zakon. Tukaj vas prosim za vaš osebni angažma, veste o čem govorim. Oba sva bila skupaj na dvajsetletnici Pomurske akademsko znanstvene unije, zraven naju je sedel tudi predsednik SAZU in tako dalje. Imam občutek, da so zavore samo zaradi tega, ker je to tam nekje 180 kilometrov stran. Se opravičujem, da imam takšen občutek, ampak imam tudi nekaj izkušenj in zato lahko tu še enkrat tudi ponovim.

Vam, gospod minister, želim veliko uspehov. Imate našo podporo. Če bo potrebna kakšna širša podpora za kakšen zakon ali karkoli, ki ga boste prinesli v Državni zbor, ste dobrodošli v naši poslanski skupini.

Hvala lepa.