Najprej, najlepša hvala za vsa vprašanja, pa včasih godi kakšna pohvala.

Pa bi šel zdaj najprej na… Ne, Suzana je šla ven, pa bom mogoče najprej potem šel k Jožetu, dati odgovore.

Zdaj, kar se tiče nasploh, in to je moje stališče glede davčnih sprememb v državi. Jaz mislim, da se moramo, ne glede na to katera Vlada je, počasi dogovoriti, narediti nek družbeni dogovor, kakšno davčno politiko v državi sploh želimo imeti in kaj želimo s pametno davčno politiko sploh, kam želimo to državo umestiti. Vsi vemo eno stvar, da imamo v tej Sloveniji preveliko obremenitev plač glede davkov. Tega se vsi zavedamo. In da nekje so pa nekateri drugi segmenti, tudi kakšno premoženje, itn., kjer pa v bistvu davki niso pravično pobrani. In tukaj moramo najti neko uravnilovko, kako bi do tega prišli, ampak včasih je boljše kako leto počakati, se res dogovoriti in potem pustiti davčno zakonodajo na miru zaradi tega, da bo gospodarstvo vedelo pod kakšnimi davčnimi primeži lahko sploh deluje. Mi pa to davčno politiko spreminjamo ne glede na katerokoli vlado, ali spuščamo ali pa dvigamo davke skoraj vsako leto, in to seveda ni dobro. Vezani pa smo seveda na prihodke v proračun. Jaz bi rad samo pri… Mi smo v koalicijsko pogodbo zapisali jasno, da bomo spremenili oziroma ustavili, zamejili davčno politiko, ki jo je sprejela prejšnja Vlada. Jaz zdaj ne bi rekel, lahko komentiramo, ja, da bodo ljudje dobili manj. Manj kot letošnje leto nobeden ne bo dobil v žep, bo dobil tudi nekaj več, ne pa res tako, če bi ta davčna zakonodaja, ki ste jo vi sprejeli, ostala. Tega se moramo zavedati.

Kar se tiče normirancev. Jaz mislim, da ni bilo pošteno, da je bil limit narejen na 100 tisoč evrov. Jaz sem, poznam primer, kjer je neka odvetnica imela normirani espe, sto tisoč evrov in zaradi sistema, in veste kako je to, je dobila še cenejši vrtec, itn., in se je šla sama prijaviti, da je, ne vem, imela neke olajšave pri nekaterih drugih zadevah, pa seveda niso upoštevali, kar je za moje pojme smešno. Pri naši zakonodaji smo v dogovoru z vsemi združenji, gospodarstveniki, normiranost oziroma spustili na 50 tisoč evrov, kar mislim, da je to čisto v redu, tako da, tukaj jaz imam, bom rekel, s tem nimam nobenih težav.

Pri minimalni plači. Jaz mislim, da minimalna plača sama po sebi sploh ni problematična. To tudi vsi skupaj ugotavljamo, tudi gospod Horvat, tudi gospa Šimenko. Problem je ta kompresija, se pravi, od minimalne plače do povprečne plače, tukaj smo, tukaj imamo absolutno težave. Tukaj imamo absolutno težave. Kar se tiče minimalne plače. Mi imamo Zakon o minimalni plači, ki ga vsi vi zelo dobro poznamo. Se pravi, to ureja Zakon o minimalni plači, ki določa pravice do minimalne plače ter njenega določanja in objave in ga določa resorni minister, v tem primeru minister za delo Republike Slovenije. Zdaj, o definiciji minimalne plače ne bi rad govoril. Način določanja minimalne plače pa poznamo, se pravi, gre za v bistvu formulo za določitev zneska minimalne plače, za navezavo na minimalne življenjske stroške, s čimer se izpostavlja smiselno razmerje med dohodki delovno aktivnih in delovno neaktivnih oseb ter enakopravnejšo in pravičnejšo obravnavo vseh zaposlenih. Mi smo v bistvu letošnje leto, bomo dvignili minimalno plačo za, mislim, da okoli 12 %, ne. In seveda ne drži to, kar gospod Mesec govori, da je to zgodovinski dvig v zadnjih, ne vem kolikih letih. Če se spomnite, zgodovinski dvig je bil minimalne plače v času Pahorjeve Vlade, ko smo minimalno plačo dvignili za 23 %, ko je bila absolutna kriza. In jaz sem veliki zagovornik gospodarstva in bom zmeraj, ampak zmeraj mi je gospodarstvo, to gre, ko bo minimalna plača se dvignila, bo, ne vem, propadlo ne vem koliko firm. Tega pač hvala bogu se nič ni naredilo in danes glede na delovno silo, glede na brezposelnosti, gospe in gospodje, ne moreš tako dobiti človeka, če ga ne boš plačal. In gospodarstvenik, nekatere sploh ne briga minimalna plača, ker jih večina, da bom rekel, plačo čez minimalno plačo, da ga bo sploh lahko delavca dobil. Ima pa seveda gospodarstvo problem v času energetske krize v zmanjšanju naročil in predvsem v tem, ker v bistvu se zdaj, bom rekel, ta kompresija dela. In zato je naloga nas vseh skupaj, da se čim prej pogovorimo o sistemu plač in o obdavčitvi plač. To, to moramo enkrat zagristi v to kislo jabolko.

Zdaj, kar se tiče, kar se tiče turizma, zdaj to bom odgovoril v bistvu, ker sta oba dva skoraj isto vprašala, tako gospod Horvat kot gospa Šimenko, glede tega turizma za male kraje. Jaz mislim, da moramo v tej naši Sloveniji imeti, in to tudi v strategiji piše, zeleno, trajnostno, butično in to se mi zdi, da moramo v tem smislu absolutno nadaljevati, zato ker je Slovenija destinacija, ki lahko vse to ponudi. Strinjam se, da je Slovenija, mora biti razpršen turizem, ne samo Bled, Piran, Pokljuka in gotovo, zato sem prej govoril okoli teh naših bonov. Mi smo spoznali prelepe kraje po Sloveniji, prelepe zidanice, prelepe majhne hotele, prelepe gostilne in tako naprej, doživljaje po celi Sloveniji in zato je treba tudi na tem področju pomagati. Problem pri razpisu, ki ga je povedala gospa Šimenkova. Mi se moramo držati zastavljenega programa, ki je bil, ki je bil zapisan v načrtu za odpornost in okrevanje, tako so mi zdaj naši tudi napisali. Pripravljavci so se naslonili na petintrideset vodilnih destinacij, to govorim za ta infrastrukturni, infrastrukturni turizem, ki ustvarja 98 % vseh nočitev, in smo mogli v javnem razpisu to temu slediti. Te naložbe vplivajo seveda na kakovost življenja lokalnega prebivalstva, kar je seveda zelo, zelo pomembno. Strategija turizma je v bistvu bil zbran nek srednji, srednji scenarij v bistvu v tem smislu, da govorimo nekaj več in veliko bolje, zato je butičnost, kot sem že rekel, pomembna predvsem tudi z vidika okoljskega, se pravi z vidika manjšega odtisa, večje dodane vrednosti. In se mi zdi, da moramo, tukaj ni debate, nadaljevati.

Kar se tiče kadrov v gostinstvu, mi seveda vsi skupaj moramo delati nekaj, kar nam je seveda v zadnjih letih ušlo, pa mogoče pozabimo, pozabimo na dvigu, kako bi rekel, dvigu ugleda poklicev v turizmu in v gostinstvu. Tu smo naredili absolutno premalo. Saj veste, kaj rečemo, kelnarji pa kelnarice in tako naprej, ne. To so turistični delavci, ki imajo absoluten stik vsak dan z ljudmi in na njihovem ugledu je treba seveda nadaljevati. Malo mi s terena že dobivamo informacije, da se na nek način tudi v tem delu segmentu izboljšujejo pogoji za delo, tudi plače se zvišujejo, ker saj veste, da delati med prazniki, delati med vikendi in tako naprej, za takšne plače ti enostavno nobeden ne gre več to delati in moraš biti skozi nasmejan, ženske, moški, ženske imajo družine doma in tako naprej, tako da to je malo malo problematično. In žal, ne, smo bili na eni okrogli mizi v preteklosti, kjer smo ugotovili, da imajo ti poklici, se pravi, gostinstvo, natakarji in tako naprej, relativno zelo slab renome in tukaj moramo vsi skupaj narediti korak naprej. Mi smo s STO tudi turistično, gospodarsko zbornico, Obrtno zbornico šli že v nek način aktivizacijo mladih in bomo naredili tudi informativne dneve, da bomo na tem področju naredili en korak naprej.

Sedaj, kako dobiti novo dodano vrednost? Tukaj se z vami strinjam, Slovenija mora narediti ta tehnološki preboj. Ključno seveda je, da usmerimo ciljno denar, da podpremo tehnološka razvojna podjetja in da s tem na nek način dvigamo produktivnost. Mi, ko smo v zadnjem obdobju gledali kam smo namenili denar in ko smo šli v ta podjetja kje je denar pristal, moram reči, da so to vsa podjetja, ki imajo bruto, bom rekel, dohodek na zaposlenega bistveno več kot je naše povprečje, ki je mislim, da okoli 53 tisoč evrov in če bomo s tem nadaljevali, potem bomo na nek način dvignili to produktivnost in se tudi tam, kjer imamo nek cilj približali Avstriji.

Kar se tiče razvojnih delovnih mest. Najprej naj povem, ker sem sedaj menda minister, niti ne vem, ali sem neki v. d. minister sem ta moment in ne podpisujem nekih kadrovskih zadev. Mi smo že dogovorjeni in imamo že napisan predlog za imenovanje članov delovnih skupin kjer bomo s predstavniki delodajalcev in delojemalcev v Ekonomsko socialnem svetu, od Združenj delodajalcev, Gospodarske zbornice pa do vseh sindikatov imeli tri ločene delovne skupine, ki bodo imele naloge, da pripravljajo osnutek zakonskih predlogov oziroma zakonskih podlag. In sicer, najprej za Zakon o razvojnih delovnih mestih - bom tudi povedal malo naša izhodišča -, Zakon o podlagi za zaposlovanje visoko usposobljenih strokovnjak in strokovnjakov iz tujine v Slovenijo in pa Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, na katere sem se jaz naslonil, ker nam je gospod Akrapovič povedal, na kakšen način si on to predstavlja tudi z davčnimi, nekaterimi zgodbami, kako pridemo do lastništva delavcev, da in pa predvsem, da se bo kader zadržal v firmah. Tako da, mi smo na našem Strateškem svetu, kar se tiče mogoče delavcev, Zakona o delavcu, udeležbi delavcev pri dobičku, se pravi, povečan obseg deleža delavcev iz obstoječih največ 20 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta se lahko da, vendar ne več kot 10 odstotkov letnega bruto zneska plač in ne več kot 5 tisoč evrov. Potem je treba narediti odpravo registracij pogodb med delodajalci in delojemalci. Spremeni se olajšava pri davku od dohodka pravnih oseb, in sicer tako, da bi družba, ki izplača delež delavcev lahko uveljavljala 100 % olajšavo v naslednjem poslovnem letu. In imamo še kar nekaj idej pa ne bi rad našteval, ker to so zdaj ideje, ki jih imamo mi že spisane in so seveda stvar, kjer se bomo pač morali med sabo še pogovoriti in je to stvar ekonomsko socialnega dogovora. Če ne bomo to uspeli in jaz verjamem, da bomo uspeli, potem lahko tudi res ta zakon zaživi in temu jaz lahko rečem, eni rečejo ekonomska demokracija, kakor si že nekateri predstavljajo, jaz pravim to, da je to nek pristop kako bomo lahko v tej naši državi sobivali in bistveno bolj razvijali še podjetništvo, gospodarstvo in s tem, da bodo predvsem ljudje zadovoljni.

Kar se tiče razvojnih delovnih mest. Oblikoval bi se register razvojnih podjetij in razvojnih delovnih mest. Register za to, da da lahko pogoje preverjamo enkrat na štiri leta, kar bi poenostavili postopke. Sofinancirali bi v obliki subvencije, sofinancira se prispevke delodajalcev za socialno varnost. Za kategorijo mladih do 22. let starosti se izplača 1,5-kratnik tega zneska – kako? - pardon, 29. Potem se v register se vpiše ta podjetja in zaposleni in tako naprej. Seveda imamo pogoje za podjetja. Absolutno, da ima plačane vse obveznosti do FURS in tako naprej, da ne naštevam in pogoje za zaposlene, da so zaposleni za nedoločen čas. V glavnem, mi imamo zdaj na nek način na ministrstvu spisane osnove, katerega smo na našem strateškem svetu seveda predstavili, zdaj pa bomo predstavili na osnovi tega dogovora in verjetno dobili tudi kakšne še druge ideje, in takrat, ko bomo imeli absolutno zapisane zadeve tako, da bodo lahko predstavljive, vas seveda bom iskreno prosil za predstavitev v vseh poslanskih skupinah, bom pa mogel seveda zadeve predstaviti tudi na Vladi, ker sam brez ministra za finance, ki bo dal žegen, pa še kdo drug, pa ministra za delo, nekatere stvari ne moreš speljati.

Zdaj samo malo… Kar se tiče, gospod Kosi – malo zdaj skačem, - ampak gospod Kosi je rekel, kar se tiče gradbenih dovoljenj, ja, se strinjam. Moja ideja je še zmeraj moja ideja in ne odstopamo od nje, in se mi zdi, da je bila edina prava. Jaz mislim, da bi gradbena dovoljenja in nekatere zadeve, ki jih zdaj upravne enote delale, mogle priti na lokalno samoupravo. Vsak dan sem pri tem bolj prepričan. Zakaj? Saj so posamezniki tako ali drugače, ampak župani so seveda absolutno bistveno, bistveno bolj zainteresirani za to, da v svojih občinah pride do novih investicij in bodo naredili vse, da pride do gradbenih dovoljenj hitreje, seveda v skladu z vso zakonodajo, vsemi pravili, vsemi pravili spoštovanja okoljskih standardov, ampak saj veste, župani so zainteresirani za to, da kraji živijo in jaz mislim, da bi mogli na tem področju hitro narediti nekatere stvari in se z vami, kar se tiče časovnice, strinjam, rešitev je pa moja kar se tiče…, mislim moja, moj pogled je takšen.

Zdaj, a ha… Davos. Kakor jaz razumem, premalo poznam sistem vabil, ampak kolikor razumem, to dobijo voditelji. To je osebno vabilo, in kakor razumem, naš predsednik Vlade ima neke druge obveznosti in je poslal podpredsednico Vlade. V tem primeru je podpredsednica Vlade, zunanja ministrica, tako da, to se mi zdi, da je ključen moment za kaj gre eden pa drug ne.

Kar se tiče novih trgov. Seveda, novi trgi so v bistvu vsi tisti kar ni v Evropi, ampak arabske države, iz tega primera bomo mi tudi v Dubaju naredili neko nadaljevanje, kako tudi tam na nek način bistveno več naj bi bilo prisotno naše gospodarstvo, predvsem bomo pa sledili našemu gospodarstvu, da bodo oni povedali, kje so tiste ključne države, kjer mora država bodisi pomagati prek veleposlaništev, če ni veleposlaništev, narediti mogoče, da se tudi kako veleposlaništvo tam odpre. Zdaj vam moram povedati, odpiramo veleposlaništvo v Koreji, in to v šestem mesecu, ker gre tudi takrat gospodarska delegacija dol in mi bomo sledili predvsem seveda, na nek način, gospodarstvu in njihovem pogledu kam naj država in na kakšen način naj država pomaga.

Kar se tiče zamejskih organizacij. Ja, se strinjam. To bomo, to vašo idejo bomo seveda njim tudi predstavili. Mogoče enkrat tudi, dobro da to ekipo oziroma ta pogled predstavimo na, imamo točko dnevnega reda na tem odboru. Moram pa reči, to me je pa gospod Židan, ki se tudi s tem največ ukvarjal, povedal da smo v letošnjem letu prvič v zgodovini 300 tisoč evrov, 400 tisoč evrov namenili za naše porabske Slovence za namen gospodarstva in je razpis zunaj. Tako da, se zavedamo pomembnosti tega.

Samo malo… Mislim, da sem po moje vse, če ne me pa popravite, če nisem kaj.

Hvala lepa.