Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Spoštovani minister in spet kandidat za ministra, gospod Matjaž Han. Najlepša hvala za vašo, moram reči, odlično predstavitev. Tudi vam bi dal čisto desetko in iskreno želim, da bi to, kar je prišlo iz vaših ust, pristalo v ušesih najprej vaših kolegic in kolegov ministrov, vključno s prvim ministrom, potem nam bo na koncu mandata bistveno boljše. In seveda želim, da to, kar ste povedali, pristane tudi v ušesih vseh 90. poslank in poslancev, vključno s prvo in enako med vsemi nami. Saj veste na kaj mislim, in da nikoli, morda tudi vam ne bi bilo postavljeno vprašanje ali pa zahteva, da razmišljate nekoliko manj kapitalistično, ker kapitalizem je preprosto gospodarsko družbena ureditev, ki temelji na pretežno zasebni lastnini in na trgu, na zakonitostih trga, in če smo že na Odboru za gospodarstvo, naš model, to je model Nove Slovenije, ki ga zagovarjamo, je socialno-tržni model gospodarstva. In najbolj sem vesel, ko obiskujemo gospodarstvenike ali pa gospodarske subjekte na terenu, sem najbolj vesel, ko direktorji pa lastniki pravijo, res iskreno moj ali pa naš največji kapital so ljudje in to midva oba veva, da to drži. Če se nekaj zgodi, da vam tudi nekaj milijonov vreden stroj odpove, greste na banko po kredit, kupite novega čez noč praktično, ni pa možno enostavno, sploh pa v današnjem času ne, čez noč dobiti dobrih kadrov.

Jaz sem vam hvaležen, gospod minister, da ste v teh mesecih, kot ste sami uvodoma povedali, rešili tudi nekaj odprtih vprašanj, odprtih projektov v nekaterih sem na nek način se videl tudi sam, pa ne zato, ker bi jih jaz vodil, ker jih ne smem, ampak sem res hvaležen. Kakšen je tu pa tam še ostal. V mislih imam enega, izjemno pomembnega, na obrobju Ljubljane. Ne bom ga imenoval, da mi ne bo kdo očital, da lobiram. To ne smem. Ampak veste, ko gre za 500 delovnih mest, za 500 delovnih mest, ko gre za 18-milijonsko investicijo in da država, seveda država pomaga, jasno in mora pomagati, vsaka država mora skrbeti za to, da je njeno gospodarstvo konkurenčno, v prvi vrsti seveda podjetje samo mora za lastno konkurenčnost skrbeti, ampak da takšna investicija ne dobi niti enega evra, po se mi pa trga srce, no. Verjamem, ker sem detektiral, da poznate ta primer, ampak pustiva zdaj.

Strinjam se z vami, gospod minister, ko, če sem prav razumel, da bi na ta odbor prišli občasno, ne vem, pol letno, ker bi dali neko poročilo o gospodarskih gibanjih v Sloveniji. To sicer dela Umar, ampak bi bilo fajn, da morda vsakega pol leta na tem odboru opravimo neko razpravo. Zadeve se preprosto na svetovnem trgu tako hitro menjavajo, da bi bilo to potrebno nekako analogno, kot je vaš kolega pred nekaj urami, dr. Jevšek povedal, da je pripravljen priti na pristojni odbor in poročati o dosežkih prizadevanj za skladnejši regionalni razvoj, ker bo on postal minister za, odgovoren za skladnejši regionalni razvoj in podobno, kot smo pred leti skupaj opozicija in koalicija sprejeli sklep, da kvartalno, zdaj polletno spremljamo črpanje evropskih sredstev. Jaz sem hvaležen, da Vlada nekaterim pomembnim predlogom Nove Slovenije sledi, žal le nekoliko prepozno. Mi smo, kolegice in kolegi, natančno pred enim mesecem, 13. decembra obravnavali Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, takrat sem v svoji razpravi povedal približno takole: če bi z regulacijo rešili MSP-je, torej mala in srednja podjetja, ne bi mi imeli 50, 60 tisoč vlog, zasipali Spirit, ampak bi se dejansko ukvarjali lahko z nekaj sto velikimi porabniki električne energije. Takrat nam je bilo povedano, da to ne gre in enostavno nismo bili uslišani. No, ko je pa potem zaropotalo tudi slovensko gospodarstvo, kar je kar resna zadeva, morda smo to, so nekateri spregledali, ker so bili božično novoletni prazniki, pa je potem Vlada sprejela uredbo zadnji dan oziroma 30. decembra, ki pa je praktično naredila ravno to. Seveda zdaj dobivamo z včerajšnjim datumom pisma gospodarskih združenj. Jaz verjamem, gospod minister, da se boste vi z njimi še naprej pogovarjali. kar pa je novo, pa verjamem in vam želim, da bi se tudi dogovorili. Strinjam se s predhodnikom, kolegom Andrejem, ki pravi, da je gospodarstvo izjemno pomembno. To ves čas tudi ponavljam. Če nam pade gospodarstvo, potem nam padejo tudi drugi podsistemi. Podobno smo imeli, lahko rečem, kar boljše rešitve od Vlade že pri Zakonu o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Govorim o tistem zakonu, ki skupaj prinese 80 plus 6 milijonov pomoči, ampak kakorkoli že, na nek način vidimo, da korakamo skupaj, morda z nekim časovnim zamikom. Nekaj stvari je bilo že razpravljanih, zato se ne bom ponavljal.

Ja, kolegica Suzana Lep Šimenko je že spraševala o minimalni plači. Nova minimalna plača znaša 878 evrov neto, čeprav to mi ni preveč jasno, ker imamo v Sloveniji bruto sistem. Da se razumemo, vsem, ki imajo minimalno plačo, mi to privoščimo, da se razumemo, mi to privoščimo. Vendar pa opozarjamo, da plač ne moremo povečevati zgolj administrativno ter da bo to imelo posledice tudi za podjetja. Ne zato, ker je to nek strošek, dodatni, seveda, da je, ampak sprašujemo se glede egalitarnosti, mi Slovenci smo itak ena najbolj egalitarnih družb, če ne najbolj egalitarna na svetu, kako potem s tovrstnimi administrativnimi ukrepi stimulirati tiste, ki so pa vlečni konji v podjetjih? Kako? Ali je cilj, da bomo na koncu vsi na minimalni plači. Jaz trdim, da to ne bo dobro in neskladje med minimalno in povprečno plačo je najnižje v Evropski uniji, tako so izračunali pri Umarju, morda smo tu celo svetovni prvaki, in ob napovedanem zvišanju minimalne plače za 100 evrov neto bo nova bruto minimalna plača dosegla kar 60 procentov povprečne plače. Rekorderji smo bili že pri 50 odstotkih minimalne plače, a si očitno močno želimo postati osamljeni jezdec. Zanima me, gospod minister, ali obstajajo analize, kako bo gospodarstvo preneslo povečanje minimalne plače in kako bo gospodarstvo odgovarjalo ključnim razvojnim kadrom?

Danes se nismo dotaknili tudi enega od ključnih vprašanj, ki zadeva slovensko gospodarstvo. To je produktivnost. Mi brez znatnega dviga produktivnosti si preprosto ne bomo mogli privoščiti višjih plač, ki si jih gotovo vsi želimo in jih želimo gospodarstvu, trenutno največji izziv slovenskega gospodarstva po naši oceni lahko skoncentriramo na vprašanje produktivnosti. Slovenija je kljub številnim dobrim rezultatom na drugih kazalnikih pri vprašanju produktivnosti dolgo za približno petino zaostajala za povprečjem Evropske unije. Veseli nas ugotovitev Umarja, da se je po več kot desetletju počasne rasti produktivnosti, leta 2021 zaostanek Slovenije za povprečjem EU vrnil na raven pred izbruhom finančno gospodarske krize. To je dobro. Ampak kljub vsemu, po občutnem povečanju zaostanka za najrazvitejšimi državami v času finančno gospodarske krize, se je zaostanek postopoma zmanjševal in se s pospeškom v rasti produktivnosti leta 2021 vrnil na 84 procentov povprečja EU. Se pravi 16 odstotnih točk smo še vedno pod povprečjem Evropske unije. Prepričan sem, da znamo, da zmoremo, le voljo moramo imeti, da bomo nad evropskim povprečjem.

Torej, kje vidite, gospod Han, pot oziroma rešitve za višjo dodano vrednost, o kateri je govoril, še pred volitvami tudi, dr. Robert Golob, večjo produktivnost in posledično jasno, višje bruto plače za vse.

O dohodnini je govorila kolegica Suzana, ne bom se ponavljal, kar pa je zaskrbljujoče, torej obdavčitev visoko kvalificiranih kadrov in zdaj, delež, ki ga mora zavezanec pri najvišji obdavčitvi v najvišjem razredu od vsakega na novo zasluženega evra nameniti državi, tu smo pa prvi v OECD. To je vir OECD, ki ga imam in mislim, da se s tem ne moremo pohvaliti.

In, če sem že pri Zakonu o dohodnini in zdaj skočim na področje športa, korektno ste omenjali in to podpiramo, davčne olajšave za donacije za šport. Naj spomnim, naj spomnim mogoče ostale kolegice in kolege, ki niso bili v prejšnjem mandatu v tej hiši, novela Zakona o dohodnini ter Zakona o davku od dohodka pravnih oseb, pač prejšnje koalicije, je določila višjo olajšavo za donacije za humanitarne, kulturne ter tudi športne namene. Povišala se je z 0,3 na 1 odstotek. Poleg tega se je športne namene umestilo tudi med namene, za katere je mogoča še dodatna olajšava v višini 0,2 odstotka. Oblikovala se je tudi nova olajšava za donacije izvajalcem programa vrhunskega športa v višini 3,8 odstotka prihodka podjetja. To se lahko samo še nadgradi, seveda je tu pač potrebna zadostna večina, ki o tem odloča.

Razvojna kapica. Rekli ste, da je to en takšen izraz, ki je že skoraj prekletstvo v naši državi. / medsebojno pogovarjanje/ Razvojna socialna kapica, okej. Nekatere države jo imajo, zato so tudi bolj konkurenčno sposobne. Vi ste rekli, da bi to na nek način zapakirali nekoliko drugače. Mi vas bomo podprli, pridite v poslansko in nam predstavite vašo rešitev. Mislim pa, da bi tu morali odreagirati takoj, drugače bomo imeli prevelike odlive naših najboljših kadrov. Kadri so problem, pa ne bom sedaj tu naprej razvijal.

A ha, ekonomska demokracija. Kaj vam to pomeni, gospod minister? Namreč, novela Zakona o vladi vnaša v pristojnost novega ministrstva za socialno prihodnost tudi pojem ekonomske demokracije. To je vzdignilo in dviguje nekaj prahu tudi v slovenskem gospodarstvu. To niti ne čudi, glede na to, da pojem ekonomske demokracije lastnikom podjetij lahko pošilja tudi sporočilo, ki se glasi: »O vaših podjetjih bodo odločali drugi.« To nas zelo skrbi, ta turbulenca. Lastniki so v razvoj svojih podjetij vložili ogromno truda, svojih sredstev in znanja. Za svoja podjetja nosijo vso odgovornost. Težnje, da bi se njihovih podjetij polastili drugi bi morale ostati v prejšnjem stoletju. Ali se s tem strinjate ali ne? Zato me zanima, spoštovani gospod minister, ali se s pojmom ekonomska demokracija kot del programa ene od vaših koalicijskih partneric, ki govori o nacionalizaciji preliva tudi v delovanje vlade? Kako se boste zoperstavili težnjam k nacionalizaciji podjetij iz ene od koalicijskih političnih strank?

In še turizem pa, potem s tem zaključujem. Kaj vam pomeni, ali zagovarjate razpršeni turizem, butični turizem? Prej smo tudi z vašim kolegom dr. Jevškom razpravljali o nekaterih, bom direktno rekel, napačnih razpisih, jaz jih v podrobnosti ne poznam, se pa nikakor ne strinjam, da bi z razpisi država pomagala investicijam v turistične objekte samo na tistih destinacijah, ki so sedaj že turistični. Kar pomeni, da tisti, ki imajo morda potencial pa danes še niso znani kot turistični, nikoli ne bodo turistični, mi pa želimo najbrž celo Slovenijo, če smem tako reči, prodajati, torej, naše lepote in tako dalje, kulinariko in tako dalje. Butični turizem, da vi naredite neko butični turistični objekt morda potrebujete, ne vem, 100 tisoč, 150 tisoč pa še toliko lastnega denarja in to naredite. Sedaj to omejevati zgolj na investicije v turizem, ki so višje od pol milijona se mi zdi nesmisel.

Kar se tiče športa, seveda jasno, športniki so najboljši slovenski ambasadorji. Preko tega športa pričakujemo tudi več angažmaja vseh deležnikov za zdrav način življenja. Morda pa še samo glede Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v naši državi za petletno obdobje, ki se začne letos in zaključi leta 2027 150 milijonov oziroma 30 na leto, ali je že kakšen razpis v pripravi seveda smo čisto na začetku, normalno ali pa celo razmišljate, da bi ta sredstva še kaj povečali?

Jaz vam želim veliko uspeha in ko zadeva prave gospodarske rešitve, vedite, da imate v Novi Sloveniji zaveznika.

Hvala lepa.