Hvala lepa, predsednica. Spoštovana predsednica, spoštovane članice, poslanke, spoštovani poslanci, člani odbora, lepo pozdravljeni.

Dovolite, da se najprej zahvalim na ponovnem zaupanju predsednika Vlade dr. Roberta Goloba, da me predlaga za ministra novo imenovanega resorja Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Zahvalil bi se tudi za nazaj na predhodnem hearingu pred 1. 6., ker na koncu se je tako vse hitro končalo, da sem dobil zaupanje in da na prehojeno pot, katero bom na prvem delu moje prezentacije malo osvetlil, vsaj upam, nekako opravičil tisto zaupanje oziroma tista potrditev, katera se je zgodila na prvem zaslišanju. Svojo predstavitev sem razdelil na več delov, najprej bi vendarle posvetil nekaj časa na prehojeno pot, od tod ven bom potem tudi predlagal nove ukrepe, novo vizijo ministrstva, ki se na novo sestavlja, potem seveda na novo sestavljene politike, ki se bodo dogajale zdaj po združenem resorju. Sama predstavitev sem jo pa poimenoval Usmerjeni v zeleni prehod.

Najprej smo se soočili, ko smo prevzeli mandat 1. 6., zagotovo se še vsi spomnimo, da je bil izredno naporen mandat, vse okoli nas je šlo zelo veliko izzivov, smo se soočili, večino težav in pa situacij, ki so vplivale, so izvirale izven Slovenije, v evropskem, če ne celo v globalnem merilu. Vojna v Ukrajini je dobivala dodatne pospeške in je zelo vplivala na evropske državljane, tako kot tudi na slovenske državljane, zaostrovalo se je dejansko na celotni paleti življenja, na vseh okoliščinah, ki so vplivale na ljudi. Potem kasneje, čez dva meseca oziroma tri mesece, konec avgusta se je zgodil tudi prvi, tako rečeno, zlom energetskih borz konec avgusta in Slovenija, sam sem prvi opozoril, da je vrag vzel šalo in da bo potrebno nekaj narediti z energetskim trgom. To, kar smo naredili v obliki non paperja, seveda smo pa pri tem že neformalno opozarjali, da bo potrebno poseči na enotni evropski energetski trg. Tekom leta so nas spremljale še dodatne vremenske neugodnosti do dodatnega izpada proizvodnje lignita v Premogovniku Velenje, kar pomeni velik manko v proizvodnji električne energije, spremljale so nas suše, več stoletna suša, ki je zelo vplivala na velik izpad proizvodnje električne energije iz hidroelektrarn. Morali smo ponovno se uskladiti in pokazati evropsko solidarnost pri usklajevanju enotnih energetskih politik, ki so dobre za vse države članice, ker problem, ki je izhajal izven Evrope, je bil rešljiv samo tako, da ga se reši najprej v čim večji meri enotno, potem pa seveda nacionalne specifike, vsaka država posebej. Makroekonomski izzivi. V preteklih dveh letih je inflacija, to dobro veste, naraščala od 1 % do več kot 10 %, v juniju, ko smo prevzeli mandat, že v roku dveh oziroma treh mesecih septembra smo uspeli inflacijo zbiti pod 10 %, ko smo prevzeli mandat, je bila inflacija tudi 10 oziroma malo več kot 10 tudi v evropskem nivoju, tam je zdaj čez 13 %, tako da smo /nerazumljivo/ z ukrepi, katere smo sprejeli, uspešno tudi ukrotili makroekonomske izzive.

Slika, ki jo vidite, nazorno prikazuje, kaj se je dogajalo. Dejansko smo imeli razpoložljivostno krizo energije že več kot leto in pol nazaj. Na začetku leta 2021 se je zgodil prvi vrh, potem leto skoraj leto kasneje drugi vrh in ob prevzemu mandata so skokovito začele naraščati cene električne energije in samo hitremu ukrepanju se lahko zahvalimo, to je ta temno rumen krožec, kjer smo začeli ukrepati in črtkana pušica, kamor smo postavili cenovni nivo, ki velja še danes za slovenske državljane. In primerjalno gledano z ostalimi evropskimi državami, to pomeni, da smo, mislim, da med petimi najbolj uspešnimi državami, kateri smo zagotovili električno energijo na ustreznem cenovnem nivoju. Kasneje so se dogajali še dodatni pretresi. Danes se približujemo cenovnemu nivoju, nismo še tam, na desni strani grafa se točno vidi kje so cene danes regulirane za srednji segment in pa za javne zavode.

Naj še omenim kazalnike, ki že rezultirajo naše ukrepe, letna stopnja rasti cen električne energije je bila v Sloveniji v mesecu juniju letos oziroma lansko leto, ko smo nastopili, 29,7 %, primerjalno gledano povprečje v EU 27 je bilo ravno tako 29,7 v novembru, kjer so zadnji razpoložljivi dostopni podatki, pa je v Sloveniji ta podatek že znižan precej na 2,8 %, v Evropi pa se je dejansko še povišal na 35,1 %. To jasno kaže, kako so ukrepi izhajajoč iz energetike bili uspešni in kako znižujemo dejansko povprečje EU 27.

Letna stopnja rasti zemeljskega plina, to lahko vidimo na naslednjem desnem grafu, pa vidimo, da je bila v Sloveniji v juniju 51,1 %, približno takšen tudi v EU, v novembru 29 %, skratka več kot 20 % nižje, ravno tako pa so v Evropi na tem segmentu precej, precej slabši. Ves ta čas, ko smo dobesedno kratkoročno, celo rečem urgentno ukrepali, smo nismo pozabili tudi na koalicijske obljube in zaveze, vzporedno smo delali dobesedno po treh tirih, naslavljali smo srednjeročne ukrepe, jih pripravljali v ozadju in pa tudi dolgoročne ukrepe, ki pridejo zdaj in bodo zelo kmalu tudi pred vami na poslanskih klopeh. Omogočali smo cenovno dostopno energijo tako za gospodarstvo, predvsem pa za gospodinjstva, za ljudi. Pospeševali smo investicije obnovljive energije. Kasnejši graf bom pokazal, da smo v lanskem letu iz meseca v mesec stopnjevali implementacijo in priključitev obnovljivih virov energije, predvsem sonca na omrežje. V celem letu dejansko smo priključili več sonca, kot se ga je zgodilo prej v vseh letih. Zmanjšujemo uvozno odvisnost pri zemeljskem plinu. Soočamo se z novo energetsko realnostjo in bomo vlogo plina v energetski mešanici zagotovo poskušali maksimalno in čim hitreje zmanjšati in s tem Slovenijo čim manj narediti odvisno od fosilnih goriv. Pospešujemo preobrazbo rabe energije v prometu, tukaj smo podedovali, tako kot vsaka vlada, določen zaostanek in bomo z ukrepi na združenem resorju končno lahko naslovili enotne politike v prometu, da bomo dejansko lahko razogljičili ali pa vsaj agresivno vstopili nastop razogljičenja prometa. Pripravljamo se še na pravičen prehod v premogovni regiji SAŠA in pa na napore, ki jih vlagamo, jih zelo veliko vlagamo tudi v črpanje evropskih sredstev za to, da čim bolj podpremo ne samo administrativne, strateške, ampak tudi finančne, finančne mehanizme v podporo zelenega prehoda. Pomembno se nam je ves čas zdelo in se nam še vedno zdi, da mora biti energija cenovno dostopna predvsem za ljudi in pa seveda tudi za gospodarstvo, da bo konkurenčno, da bo zagotavljalo. In pa na nek način že s koncem misli gledamo na konec krize, da izstopimo iz krize kot zmagovalci. Tako da glede na to, da se to že dogaja in da bo se počasi bliža že eno leto vojnih dogajanj v Ukrajini, se bo enkrat to slej ko prej končalo in ključno je, da se pripravimo na zaključek in da bo izhodna strategija za Slovenijo, za ljudi in pa za gospodarstvo čim boljša in da bomo lahko napadli ne samo evropske ampak tudi globalne svetovne trge. To je naš glavni, glavni cilj, vendar je pa pot do tja ne samo toliko od slovenskih ukrepov odvisno, ampak tudi od združenih, enotnih evropskih trgov. Kaj smo delali, da smo prišli do tega uspešnega cilja? Opredelili smo nadomestno in pa osnovno preskrbo pri plinu, razširili smo nabor zaščitenih odjemalcev, vzpostavili smo enotni informacijski sistem na področju plina. Ves ta čas se digitalizacija na plinu ni ustrezno dogajala in danes imamo pred sabo vsaj zametek enotne informacijske baze in v roku nekaj tednov bo ta digitalizirana in popolnoma pripravljena za ukrepanje tudi na zemeljskem plinu. Še več, naredili jo bomo povezljivo za razno razne izmenjave, power to gesto oziroma gesto power, izmenjavo energij iz ene oblike v drugo, zato da bomo še bolj odzivni in pa seveda uspešni pri naslavljanju energetskih izzivov, ki so zagotovo še pred nami. Sprejeli smo poroštveni zakon, s tem smo tudi kot nekatere druge države članice Evropske unije stopili in zaščitili domače proizvajalce, kar je bilo seveda ključno za to, da so lahko še vedno se udejstvovale na enotnem evropskem trgu, ki je dobro deloval kljub temu. Bil je še vedno povezan in ves ta čas smo želeli, da je evropski energetski trg enoten in dober, ker smo potrebovali, ne vem, če še veste, soočili smo se, da sta dva največja bloka proizvodnje električne energije v mesecu oktobru bila zunaj omrežja, pa niti en kilovat ni bil ne dostavljen slovenskemu gospodinjstvu niti ne gospodarstvu, še več, tudi po cenovno zelo ugodni ceni. Sprejeli smo dva interventna zakona za uspešno naslavljanje dobesedno izrednih razmer, uvedli smo za omejitev cen in pa na evropski ravni smo dosegli pet kriznih uredb, šest ministrskih srečanj. To je za evropsko dogajanje svojevrsten precedens. Končne cene električne energije za gospodinjstva v Evropi. Graf prikazuje povprečje / pokaže zboru/ in pa spodnji svet, temno moder je slovenski graf prikazovanja cen. Tako da smo daleč, daleč pod evropskim povprečjem. To so statistični podatki. Žal ni še podatkov za leto 2023 januar, ampak prepričan sem, da bodo samo še boljši, vsaj ostali primerjalni kazalci kažejo, da se dviga povprečje cen v Evropi, v Sloveniji je pa stabilno, predvidljivo in pa še vedno ostaja na cenovnem enakem nivoju kot v decembru 2022. Še dodatna struktura cene električne energije, smo v napadajočem trendu za razliko od povprečja Evropske unije. 7 % se je znižala cena za gospodinjstva, 23 % za mali poslovni odjem, gre za cirka 110 tisoč odjemalcev, večinoma za drobno gospodarstvo. Večkrat rečemo, da je drobno gospodarstvo hrbtenica slovenskega gospodarstva. Konec lanskega leta smo zamejili cene tudi za srednja, mikro in pa mala podjetja in pa maksimalno smo tudi s kolegi iz Ministrstva za gospodarstvo, kjer imamo res zgleden dialog, da naslavljamo tudi dodatne izzive, ki jih ima gospodarstvo oziroma tako imenovani veliki poslovni odjemalci. Kar se tiče zemeljskega plina, vemo, da je Slovenija 100-procentno odvisna od tujih virov, da je bila pred našim nastopom popolnoma odvisna samo od ene smeri, od severne smeri. Ves plin smo uvozili iz severne, iz Avstrije, skoraj nič ni bilo narejenega, da bi se pot diverzificirala, da bi se razpršila, da bi bila tveganja manjša. Tako da glede na to, da so se dogajali v preteklosti določeni obiski, smo zavzeli maksimalne ukrepe, da smo zagotovili Sloveniji več kot tretjino izvora iz druge smeri, stabilnega izvora po konkurenčnih cenah. Govorim o triletni pogodbi z Alžirijo, vlagamo v dodatne napore, kjer bi lahko še dodatno razpršili in zagotovili višjo zanesljivost dobave zemeljskega plina tudi iz tega naslova. Pa tudi tukaj smo že v padajočem trendu končnih drobnoprodajnih cen zemeljskega plina, s tem tudi zmanjšujemo uvozno odvisnost. Energetski ministri smo po hitrem postopku, mislim, da v roku petih, šestih delovnih dni v mesecu juliju sprejeli uredbo, kjer smo se zavezali, da je treba 15 % zmanjšati porabo energije. To je bila ideja dejansko našega predsednika Vlade na njihovem svetu, ki je bil pozitivno sprejet. Namreč, da se je Evropa odlepila in postala manj odvisna od ruskega fosilnega vira, je bilo potrebno narediti celo paleto ukrepov. Eden izmed ključnih ukrepov je bil ravno tako, da je potrebno narediti prihranek pri končni porabi zemeljskega plina. To je bil dejansko v tistem trenutku zadnji mozaik za uspešnost neke vrste na nek način reforme energetskih ukrepov, temu so potem sledili še ostali mozaiki, ki so, ki so bili potrebni za to, da se je vstopilo v zimo. In tudi danes, ko zima traja, dejansko ne čutimo kakršnihkoli pretresov. Tudi na plin krizne skupine, ki smo jih ustanovili pred poletjem, nasledili smo dosti nezavidljivo situacijo, Slovenija ni bila pripravljena na krizne situacije na energetskem področju, zakaj le, ker pač noben ni računal na to, da bi se tovrstni dogodki zgodili. Vse izhaja iz zunaj meja Slovenije. Imeli smo več kot osemnajst srečanj v šestih mesecih, zelo intenzivno. Dovolite mi, da se zahvalim vsem deležnikom, energetskim podjetjem, poslovodstvom, da so pozitivno pristopili k reševanju in res skupaj s svojo ekipo smo uspeli na dolgih večernih sestankih obvladati situacije, ki so se nam približevale. Nekateri mediji so tudi povezovali, da se nam bo zgodilo črni scenarij, da bo treba biti, ne vem, na 18 stopinjah pozimi in da bo se zmrzovalo. Marsikje v Evropi je tako, danes pri nas kljub temu, da smo sprejeli poleti priporočilne ukrepe, verjamem, da nihče ne čuti kakršnekoli nižje temperature oziroma da je komoditeta zagotovljena. Poraba zemeljskega plina, ne glede na to, da je na nek način obligatorno za vsako državo članico, da v od meseca avgusta in pa do marca moramo v kumulativnem znesku prihraniti 15 %, smo stalno na meji 15 %. Tudi zato, ker koristno in pa v dobro, za dober namen v smislu zanesljivosti oskrbe z električno energijo koristimo vsak kilovatno uro, ki jo pridobimo iz zemeljskega plina. Zato želimo zadeti oziroma preseči 15 % cilj, ne rabimo pa kaj dosti več ravno zaradi tega, ker na drugi strani želimo tudi, da je to konkurenčno pa še vedno okoljsko sprejemljivo, ker na drugi strani imamo pa določene težave oziroma izzive tudi pri zagotavljanju drugega energenta, govorim seveda tudi o lignitu.

Maksimalno pospešujemo investicije v obnovljive vire energije. Podporna shema, ki je delovala do marca lanskega leta, kjer je denarja zmanjkalo, smo ga uspeli še dodatno zagotoviti, o tem malce kasneje, ampak ne glede na to, to smo takoj zagotovili 15 milijonov evrov za nov razpis ECO sklada za vse individualne sončne elektrarne, tudi za tiste, za katere so se izvedle od marca do decembra. Seveda je bila cena te subvencije nižja, ampak je bila z razlogom, ker smo zraven ponudili tudi možnost za tiste kateri se ne morejo priklopiti oziroma so mogoče četrti, peti v izvoru iz transformatorske postaje, pa lahko zanjo dobijo bogatejšo subvencijo za hranilnik in s tem seveda si omogočijo znižane stroške za električno energijo.

Naredili smo popolni popis in pa pregled lokacij z vidika omrežja, kjer ni nobenih omejitev za priklop. Nov Zakon o umeščanju v OV prostor bo zelo kmalu na vaših mizah, verjetno bo to prvi zakon, ki ga bom kot minister, če me boste danes potrdili in mi dali zaupanje, sprejel na Vladi.

Potem omogočili smo tako imenovane balkonske sončne elektrarne po vzoru nekaterih uspešnih držav članic Evropske unije, kjer so to že naredili, mislim, da dve to že imata. Tudi za to, da res maksimalno pospeši, pospešimo solarizacijo v Sloveniji.

Omogočili smo izdajo soglasja za priključitev z upoštevanjem rabe hranilnika za to, da šišrim upravičencem, ki so na izvoru transformatorske postaje določena soglasja je bila že zavrnjena, lahko z bogatejšo subvencijo hranilnika pridejo do priključitve.

Dali smo podrobnejša navodila za samooskrbo, smo dobili zelo veliko vprašanj. Objavili smo petletni, dolgoročni pa časovni načrt za spodbujanje, verjetno ga bomo revidirali, v kolikor bomo hoteli biti še bolj ambiciozni. Novo naložbeno pomoč za investicije in pa, kot sem rekel, vedno znova iščemo dodatna sredstva za spodbujanje solarizacije.

Tukaj je tista številka, o kateri sem prej govoril. Lansko leto, iz meseca v mesec so stvari naraščale, dodatni razmah se je pa zgodil od meseca septembra, oktobra, novembra in decembra, ko se je nekako vedelo, da ni to mogoče mesečni ali pa kvartalni prehodni pojav, kar se tiče vojnih razmer v Ukrajini in imamo danes izzive, da bo potrebno nasloviti dodatne ukrepe, zato, da bomo lahko hitreje preklapali sončne elektrarne na omrežje,.

Ključen izziv, ki je pred nami je zagotovo preobrazba rabe energije v prometu. Mnogo ministrov sem slišal na zaslišanju, kako bo potrebno promet, ki velja za največjega. Promet je največji porabnik energije v Sloveniji in ga bo potrebno ustrezno nasloviti, da ne bomo povzročali na eni strani mobilnostne revščine, na drugi strani pa, da bomo uravnoteženo prišli v razogljičenje in pa seveda v čistejše oblike, pa seveda tudi v konkurenčne oblike prevoza.

Pripravili bomo nov zakon za infrastrukturo alternativnih goriv, pravzaprav ga že pripravljamo, zelo kmalu bomo poskušali to v mesecu februarju ga sprejeti na Vladi in da ga boste imeli na poslanskih klopeh.

Ustanovili smo družbo za opravljanje javnega potniškega prometa, zato, da bomo pospeševali javni potniški promet, ki bo podprl preobrazbo energije in pa seveda pomagal k razogljičenju v prometu.

Sprejeli smo zakon o celostnem prometnem načrtovanju. Pripravili smo pospešeno elektrifikacijo vozil v državni upravi, čaka jo medresorsko usklajevanje in tudi zelo kmalu eden od prvih ukrepov, ki ga bo potrebno sprejeti na Vladi, tako da bomo najprej sami dali zgled, da je treba začeti pri sebi. In pa seveda javno naročilo za nacionalne smernice za parkirno politiko, vse to načrtujemo že v tem letu, zelo zgodaj, kaj nas čaka 2023-2026, kar je zapisano v koalicijski pogodbi in kako si predstavljamo naše zaveze, ki smo jih dali državljankam in državljanom. Absolutno pospeševanje obnovljivih virov energije, s tem zagotavljanja slovenske neodvisnosti, suverenosti na področju energije s poudarkom na cenovni dostopnosti, konkurenčnosti. Prenovili bomo okoljsko energetsko zakonodajo v smeri ambicioznega zelenega prehoda in pa absolutno si želimo ustrezne strateške odločitve za razogljičenje. Določeni dokumenti in strategije so obvezne s strani Evropske komisije, govorim o nadgradnji dokumenta nacionalnega energetskega podnebnega načrta, dolgoročne celostne politike in pa seveda krepitev podnebne politike, kjer je končno Slovenija tudi pridobila podnebni resor in kjer bomo lahko končno naslovili horizontalno vse podnebne politike. Želimo preoblikovati elekdistribucijski sistem. Določeni koraki na to temo smo že povzeli, čaka na pravičen prehod pristopov iz premoga, odgovorno in transparentno z odločitvami o dolgoročni rabi jedrske energije, tudi tu smo kar nekaj korakov že naredili. Optimizirali bomo upravljanje s sredstvi za spodbujanje razogljičenja in pa seveda čaka nas absolutno pravilna in ustrezna strategija za obvladovanje vseh odpadkov.

Kar se tiče pospeševanja investicij, nov zakon o umeščanju obnovljivih virov energije, gre za neke vrste pozitivno diskriminacijo. Ta zakon bo verjetno zelo kmalu na vaših klopeh. Želimo nasloviti območja prednostnega umeščanja. Absolutno želimo poenostaviti prostorsko umeščanje in okoljskih presoj, seveda s tem da ne povzročamo nepotrebnih in pa okoljskih odtisov tam, kjer je potrebno. In večinoma so sončne elektrarne takšne. Tukaj smo imeli kar nekaj sestankov tudi z določenimi varuhi okolja, tako da zakon je zdaj zrel, da se ga sprejme na Vladi in pride na poslanske klopi. Ravno tako bomo uzakonili domneve prevladujoče javne koristi, uzakonjamo regulatorne peskovnike, spremljajočo rabo, gradnjo sončne elektrarne ob cestah, agrovoltaika na določenih mrtvih jezerih. Odpravili bomo nepotrebna soglasja oziroma bomo zmanjšali administrativna bremena in pa poenostavili vročanje soglasij za priključitev. Ključen element za uspešno naslavljanje pa za zeleni prehod je tudi spodbujanje pravih, pravilnih, ustreznih ukrepov. Potrebno je zagotoviti v določeni meri evropska sredstva, to gre z roko v roki iztekajoča se evropska kohezijska politika, kjer smo že uspeli zagotoviti kar 43 milijonov za sončne elektrarne, to pomeni, da v tem mandatu, v preteklih sedmih mesecih pomeni kar podvojitev sredstev. Za naslednjo perspektivo načrtujemo vsaj 231 milijonov evrov, pri načrtu za okrevanje odpornost vsaj 245 milijonov. V Repair smo zagotovili 81 milijonov, sklad za pravičen še dodatnih 70 milijonov. Tako da ključno ni samo to, da da smo denarja zagotovili, da bomo naredili pravilne ukrepe, ki bodo v korist državljanov. Mogoče pa ena anekdota, ki sem jo slišal zdaj po poti na današnje zaslišanje. Škoda, ker mogoče to ne bo rezultiralo dovolj hitro, ker vendarle je potrebno ukrepe priključiti in pa da državljani to z nekim enoletnim zamikom to čutijo, ampak delamo za dobro Slovenije, za dobro ljudi, pa četudi bodo rezultati znani 2026 oziroma po volitvah. Predvidena nacionalna sredstva za ukrepe obnovljivih virov energije in pa učinkovite energije še dodatno 180 milijonov iz Centra za podpore. In pa Eko sklad 197 milijonov evrov. Naš cilj je pospešitev, čimprejšnjo opustitev rabe fosilnih goriv v prometu. Kar nekaj ukrepov načrtujemo. Eden je Zakon o informativni infrastrukturi za alternativna goriva, kjer snujemo mrežo javno dostopne polnilne infrastrukture in pa integracijo e-mobilnosti, mehanizme za spodbujanje prehoda na alternativna goriva. Dolgoročno načrtujemo prometne politike, ki bomo seveda obdobno absolutno tudi osveževali, pripravili in pa sprejeli bomo nove državne celostne prometne strategije, nova pravila za mestno logistiko, parkirno politiko, mobilnostne načrte. Pospešili bomo spodbujanje zamenjave slovenskega voznega parka, predvideli bomo določena EU sredstva in pa seveda nacionalna sredstva, vse v podporo trajnostne mobilnosti. Javni potniški promet vidimo kot hrbtenico razogljičenja prometa. Še bolj ga moramo uveljaviti in ga ustrezno podpreti z ukrepi. Upravljavec je ustanovljen, na nek način lahko rečem, da ga zaganjamo. Nove koncesijske pogodbe za medkrajevni javni potniški promet, v teku je javni razpis, predhodni je bil zaradi neustrezne razpisne dokumentacije, ni uspel. Reforma integriranega sistema javnega potniškega prometa je tudi pred nami. Ravno tako želimo izpeljati reformo terminskih delavskih vozovnic ter pa povečanje standarda dostopnosti, digitalizacijo in pa uporabnikom prijaznih storitev preko aplikacij in pa seveda spodbuditi navade, ki bodo na koncu rezultirale ne samo v cenejši mobilnosti, ampak tudi tudi okoljsko čisti mobilnosti. Želimo prenoviti okoljsko in pa energetsko zakonodajo. Lažje bo to zdaj početi v združenem resorju, zato da bo zeleni prehod bolj ambiciozen. Slovenija je od držav članic EU, mislim, da na zadnje, na predzadnjem mestu pri doseganju ciljev OVE. Jaz upam, da bo ravno ta resor dal novega pospeška, ampak v prihodnost bo sodila uspešnost naših ukrepov. Reforma Pripravljeni na 55 in pa Re-power zakonodaja še ni implementirana v slovenski pravni red. Čaka nas podnebni zakon, ga tukaj že kar najavljam, da bo še letos prišel na poslanske klopi. Zakon o spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, absolutno ga moramo prenoviti, ker so se uredbe in direktive znotraj EU dobile dodaten pospešek z dogajanjem v Ukrajini, v Evropi. In pa seveda najavljam tudi že prenovo Zakona o učinkoviti rabi energije. Verjetno se bo treba lotiti in pa prenoviti določene dele Zakona o varstvu okolja in pa evropski plinski paket, ki smo ga imeli nazadnje na mizi evropski energetski ministri ter pa metansko uredbo, ki jo bo ravno tako treba prenesti v slovenski pravni red skupaj s prenovo Zakona o oskrbi s plini. Tisto kar je ključno, je, da bo potrebno krepiti podnebne politike, sprejeti nov nacionalni energetski podnebni načrt ne glede na to, da še vedno slišim od marsikoga na raznih nedeljskih srečanjih, da podnebne politike niso pomembne, saj v Evropi vse več držav članic odloča za skupen podnebni resor. Končno Slovenija dobiva ta resor in vesel sem tega, ker bomo lahko le s skupnimi podnebnimi politikami ohranili čisto naravo, okolje in pa z nekimi celostnimi energetsko okoljskimi podnebnimi politikami vplivali na boljšo in pa zeleno prihodnost za naše ljudi. S tem pa tudi zagotovili energijo, ki bo pridobljena na čisti obnovljivi vir. Ambicioznejši bomo zagotovo pri izvajanju ukrepov preko podnebnega sklada, krepili bomo aktivnosti prilagajanja podnebnim spremembam. Velik poudarek bo potrebno dati na ozaveščanju, na izobraževanju, na usposabljanju, določene vrste, tudi koordinacijo za to, da bodo ti ukrepi dejansko našli svoje naslovnike. Kot sem rekel, posodobitev nacionalnega energetskega podnebnega načrta je že v teku, kjer nas čakajo bolj ambiciozni cilji, ki so postavljeni pred vsako državo članico Evropske unije. Javno razgrnitev napovedujem že za spomladi 2023 in pa dokončni sprejem drugo leto junija 2024. Kot rečeno, nacionalni energetski podnebni načrt, ki se dogaja za naslednjih deset let, se s horizontom še za plus deset. Do leta 2040 želimo štiristebrno politiko, ki se na koncu rezultira v zanesljivosti in pa konkurenčnosti preskrbe z energijo vseh segmentov družbe. Povečati moramo najprej izvedljivost. Žal je bil predhodni nacionalni energetski podnebni načrt premalo upoštevan, premalo se ga je upoštevalo in je treba najprej tiste ukrepe, ki so zapisani, spraviti v življenje in to bo naš fokus v letu 2023 z vzporednim nastajanjem posodobitve. Poudarek je seveda še vedno na ohranjanju energetske in pa osnovne učinkovitosti oziroma povečevanju le-te. Moramo pustiti fosilne vire in pa krepiti zmogljivost, povezljivost energetskega omrežja. Veste, da smo se povezali na prenosnem omrežju še z Madžarsko in tudi ta povezava bo igrala še kako pomembno vlogo pri premoščanju energetske situacije, ko sta dva največja bloka v Sloveniji bila izven omrežja.

Čaka nas reforma ETS in pa energetskega sektorja. Tu želimo vpeljati nov mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, tu bomo sledili evropskim smernicah. Širitev upravičencev modernizacijskega sklada, ki smo ga uspeli pridobiti, postopno se predvideva širitev celotne sheme EU in seveda bomo tukaj sledili oziroma šli z roko v roki z evropskimi, z evropskimi smernicami oziroma direktivami. Vzpostavitev socialnega sklada nas čaka za podnebje, ki bo olajšal prehod za šibke. Dodatni izzivi bodo zagotovo emisije, cel dva in pa avtomobili, gorivo v ladijskem in pa v letalskem prometu. Vse te izzive bo treba ustrezno seveda nasloviti. Čaka nas preoblikovanje energetskega distribucijskega sistema, pravičen prehod in pa optimizacija upravljavca upravljanja s sredstvi za spodbujanje dekarbonizacije.

Absolutno je ena izmed najpomembnejših prioritet, kako odgovorno in kako transparentno se odločati o dolgoročni, dolgoročni rabi jedrske energije, Slovenija je jedrska država in nam zagotavlja trenutni blok konkurenčno, varno, zanesljivo oskrbo z energijo. Moramo poskrbeti za odlagališče nizkih in srednje radioaktivnih odpadkov. Dolgoročno moramo boljše upravljati se s sredstvi sklada. Uspeli smo sprejeti nov zakon, mislim, da je Slovenija bila neuspešna pri tem 15 let, če se ne motim, to je za nami, se vam zahvaljujem na tem odboru, bila je odlična debata, da ste ga sprejeli. Izpolnjevanje obveznosti po meddržavni pogodbi in pa podaljšanje življenjske dobe NEK, ki je tik pred zdajci do leta 2043. Čaka nas umeščanje jedrske elektrarne Bloka 2 v prostor, postopki so v teku. Priprava na referendum za transparentno in pa seveda informativno dovolj bogato odločanje vseh ljudi za potencialno največjo investicijo v zgodovini Slovenije, analiza primernosti novih jedrskih tehnologij za Slovenijo za to, da si zagotovimo tudi določene alternative pri odločanj.

Pri obvladovanju odpadkov, bo potrebno absolutno pogledati in pa uveljaviti kavcijski sistem, preprečevanje odpadkov in spodbujanje krožnega gospodarstva, tukaj je določen zaostanek, vzpostaviti bo potrebno samozadostnost pri termični obdelavi in pa seveda vzpostaviti monosežigalnice oziroma objektov za termično obdelavo blata iz komunalnih čistilnih naprav zato, da tudi tukaj Slovenija na nek način postane samozadostna. Sanacija degradiranih območij, to so grehi, ki so iz preteklosti. Med nerešenimi okoljskimi vprašanji moramo najti neke sistemske rešitve oziroma hitreje in učinkoviteje se soočati s sanacijo degradiranih območij. Ljudje degradirani, ki živijo ob teh območjih, si zaslužijo, da se enkrat za vselej tudi naslovi tovrstna območja.

Upravni postopki. Pretekla vlada je uspešno reorganizirala upravne postopke in določene aktivnosti prenesla iz ARSA na ministrstvo. Moja vizija in vizija moje ekipe je, da se vzpostavi učinkovito, moderno organizirano in informacijsko podprto samostojno enoto, v kateri bodo združeni uradniki, ki v zakonitih in razumnih rokih izdajajo okoljevarstvena dovoljenja in pa seveda druge pravne akte na podlagi Zakona o varstvu okolja. Tukaj bo potrebno postopke narediti predvidljive, hitrejše in pa seveda tudi roki morajo biti razumni zato, da ima investitor pred sabo predvidljivo pot. Ukrepi, s katerimi se bo pospešilo to, kar pravim, eno so zagotovo zakonodajni ukrepi, drugo so organizacijski ukrepi, kjer bomo redno spremljali stanje vlog ter sprotno odločanje in pa prioritiziranje, koordiniranje, potem so kadrovski ukrepi, določene kompetence zagotoviti, pripraviti uradne tehnične smernice, navodila, informatizacijo, digitalizacijo, z digitalizacijo podpreti postopke, informatizacijo postopkov in pa ustrezno vodenje vseh evidenc.

Dovolite, da na koncu zaključim, zakaj nova reorganiziranost resorja in kakšne so prednosti, ki jih vidimo, pa tudi na podlagi razgovorov, ki sem jih imel z ministrom, kateri imajo že podobno organiziran resor. Energetika in promet, zgodovina je pokazala, da sta največja izziva podnebne politike in podnebne spremembe, so pa največji izziv za oba dva, za energetiko in pa za promet. In prav in edino pravilno je, da se to dvoje dogaja z roko v roki. Moramo najti, najti mehanizem, kako prednostno načrtovati in pa usklajevati. In ta resor je na nek način zdaj temelj za vse pod eno streho, podnebne politike, energetske politike, prometne, okoljske, odpadke in tako dalje. Možno bo številno, številne sinergijske učinke doseči, da bomo lažje in bolj rezultatsko efekasni. Ter pa združevanje navedenih politik pomeni, da je to na nek način ustaljena praksa v marsikaterih moderno organiziranih in pa orientiranih državah članicah EU.

n za na konec, če lahko se od vas poslovim od moje predstavitve s štirimi sporočili. Želimo učinkovito in pa uspešno se nadalje soočati z draginjo. Obvladali smo vse izzive do sedaj. In pa danes sem veliko bolj optimističen, kot sem bil junija. Pripravljeni smo za ukrepanje tudi za naprej, ne glede na to, kakšni nepredvidljivi dogodki so pred nami. In pa uresničevali bomo svoje cilje. Nekatere smo zapisali v koalicijsko pogodbo, nekateri bodo pa zagotovo tudi prišli iz poslanskih vrst, tako da smo odprti tudi za vaše pobude. Če ne zdaj, je zdaj čas za obnovljive vire energije, ampak resno, za tiste resnične in resne korake, ki jih mora Slovenija narediti za to, da bo naredila pravi razvojni zeleni preboj in pa da dobimo dodaten pospešek tudi pri novih tehnologijah.

Hvala lepa.