Predsednica, najlepša hvala.

Lepo pozdravljena!

Danes imamo relativno enostavno nalogo pri obeh točkah. Evropska unija je soočena z različnimi krizami zadnjih let. Pristopila k pripravi pravzaprav skupnega mehanizma za upravljanje kriznih situacij. V ta namen je Evropska komisija lani septembra objavila zakonodajni sveženj, ki ga sestavlja predlog te uredbe in pa s tem povezana dva zakonodajna predloga za potrebne prilagoditve veljavnih štirinajstih direktiv in pet uredb ter poročilo Evropske komisije.

Namen vsega skupaj je hitrejše in bolj koordinirano izvajanje aktivnosti v času kriz v primerjavi z ukrepi, sprejetimi ob začetku pandemije in pravzaprav sledi dvema ključnima ciljema - v času krize ohraniti delovanje enotnega trga. Spomnili se boste različnih protekcionističnih ukrepov tako v času pandemije, nenazadnje pa tudi kakšnega v času energetske krize in zagotoviti razpoložljivost s krizo povezanega blaga. Instrument naj bi zajel skupinski odziv Evropske unije na vse bodoče krize, v tem pogledu predstavlja na nek način dežnik posameznih specifičnih protikriznih mehanizmov. Dosedanje krize so namreč pokazale, da se je potrebno odločiti hitreje in bolj usklajeno, informacije med deležniki bi morale krožiti hitreje, biti jasne in celovite. Nekaj orodij za krizno reagiranje v Evropski uniji že obstaja ali pa so v pripravi, vendar pa vsi segmenti niso pokriti in dopolnitev je tako potrebna prav v tem delu dosedanjih lis.

Mehanizem naj bi tako zagotovil pripravo, monitoring ter hiter odziv na dogodke, ko je potrebno omogočiti nemoteni pretok blaga in storitev za odpravo ovir ter zagotoviti razpoložljivost blaga, ki je povezano s krizo v celotni Evropski uniji. V ta namen se predvidevajo različne faze, ki pomenijo pravzaprav čas za aktiviranje kriznega upravljanja. Prva faza načrtovanja, druga faza pozornosti in tretja faza izrednih razmer.

Zdaj, kar se Slovenije tiče, mi smo že doslej načeloma pozdravili instrument za izredne razmere. Sedaj pa mora Vlada po izhodiščni razpravi na Svetu za konkurenčnost, mislim, da oktobra meseca, tudi formalizirati uradno stališče Republike Slovenije in zanj dobiti mandat tudi v Državnem zboru. Pozdravljamo osnovni cilj mehanizma, torej okrepitev delovanja samega enotnega trga, hkrati pa izražamo nekaj pomislekov in zelo na kratko bi želel povzeti nabor teh pomislekov, kar bo nam dalo tudi dovolj širok mandat za to, da se v nadaljnjem zakonodajnem postopku med Svetom in Evropskim parlamentom dogovorimo o dobrem protikriznem mehanizmu.

Namreč, v primeru nastopa krize mora biti odziv držav članic hiter in učinkovit, aktivacija ukrepov pa časovno omejena, zato, da ne pride do posledično zlorab tega mehanizma. Prav tako morajo biti naša prizadevanja usmeritev v vključitev držav članic v procese odločanja. Razumemo potrebo Evropske komisije, da ima dovolj širok mandat in pristojnost za protikrizno reagiranje, v času, ko morebiti koordinacija ali obstoječe oblike zakonodajnega procesa otežujejo sprejem hitrih odločitev, pa vendarle zahtevamo nujno vključevanje držav članic v procese odločanja. Posebno skrb bomo namenili preprečitvi podvajanja z drugimi protikriznimi instrumenti na polje administrativnih obremenitev podjetij, ki bi utegnile izhajati iz protikriznih odločitev. Poudarjamo potrebo po preglednosti. Prav tako imamo določene zadržke glede rahljanja posameznih tehničnih zahtev, recimo poenostavitve postopkov certificiranja v protikriznem obdobju, predvsem z mislijo na varovanje pravic potrošnikov.

Toliko za uvodno stališče, z veseljem bomo v sodelovanju s strokovnimi sodelavkami, odgovorili na vprašanja.