Govor

Tina Heferle

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Jaz bom na kratko predstavila stališče Vlade Republike Slovenije, ki je oktobra sprejela mnenje, da predloga interventnega zakona ne podpira. Zdaj ugotavljamo tudi mi, da ta zakon vsebinsko ne odstopa od predloga zakona o interventnih ukrepih, ki ga je prejšnja Vlada vložila v mesecu maju in ga je zdajšnja Vlada, se pravi 6. septembra umaknila iz zakonodajnega postopka. Že takrat je z umikom Vlada sledila mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki, kot smo tudi zdaj slišali, je ugotavljala in s tem se Vlada strinja, da bi morala zakonodajna tehnika, ki v takšnem enem zakonu združuje posege v več veljavnih zakonov, biti bolj jasna in pregledna zaradi načela pravne varnosti in uporabe prava, kar pa se tukaj temu ne sledi in je v bistvu vsebinsko tak zakon na takšen način neprimeren, tudi po mnenju Vlade. Se pravi, takšna novelacija grobo krši načelo ustavnega, se pravi ustavno načelo pravne države.

Zdaj, tudi Služba Vlade za zakonodajo je v svojem bistvu opozorila na zelo podobne oziroma enake pomisleke kot Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in tudi seveda tukaj Vlada sledi mnenju, da se v bistvu s takšno vsebino, ki v večini ureja spremembe in dopolnitve Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb, da terja torej ločeno novelo oziroma nov zakon, ki bo urejal to tematiko na novo. Zdaj, Vlada tudi izpostavlja še en vidik, ki smo ga že slišali od predstavnice Zakonodajno-pravne službe in sicer, da ta interventni, se pravi predlog interventnega zakona ne naslavlja zgolj posledic humanitarne krize zaradi napada na Ukrajino in niti ni časovno več vezan izključno na to dejansko okoliščino, ampak gre v bistvu za dosti sistemske spremembe, ki, kot rečeno, zadevajo več različnih zakonov in ravno iz tega naslova še enkrat poudarjam, da Vlada v bistvu že pripravlja nov Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, ki v večini, ki je v večini spremenjena tudi s to predlagano novelo oziroma zakonom interventnim, lahko povemo, da smo takoj, ko smo v bistvu ta že prejšnji zakon septembra umaknili iz zakonodajnega postopka, sklicali delovno skupino, medresorsko delovno skupino, ki je v obzir vzela vso tematiko, ki jo je prejšnja interventna zakonodaja oziroma ta dotični zakon naslavljal in smo v okviru te medresorske delovne skupine že pripravili, kot rečeno, nov predlog zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb, ki je trenutno že v medresorski obravnavi in bo v bistvu reševal problematiko začasne zaščite razseljenih oseb in se v bistvu tudi bistveno razlikuje od besedila predloga interventnega zakona, ki ga danes obravnavate, ker zadevo opredeljujemo in rešujemo celostno, ne samo toliko v luči te posledice, ki jo je prinesla ukrajinska vojna.

Kar se tiče pa določb o davku na dodano vrednost, ki je tudi zajeta v tem interventnem zakonu, pa Vlada izpostavlja, da se seveda zaveda pomena prenosa 101.a člena direktive Sveta z dne 5. aprila 2022, ki govori o spremembi direktiv glede stopnje davka na dodano vrednost, ampak hkrati seveda Vlada ocenjuje, da je trajno urejanje te sistemske tematike v interventnem zakonu, ki je sicer namenjen urejanju vprašanj razseljenih oseb in pomoči gospodarstvu zaradi posledic ukrajinske krize, kot rečeno, neprimerno. Zato bo Vlada v najkrajšem možnem času predlagala ureditev prenosa 101.a člena direktive sveta, kot rečeno, ki zadeva glede stopnje davka na dodano vrednost na bolj sistemski in bolj primeren način.

Torej, če zaključim, Vlada se v celoti strinja tako z mnenjem Zakonodajno-pravne službe kot z mnenjem vladne zakonodajne službe in predlog današnjega zakona, interventnega ne podpira.