Hvala lepa.

Torej predlog zakona smo preučili z vidika svojih pristojnosti in takoj uvodoma pojasnjujem, da se v mnenju sklicujemo na mnenje, ki ga je naša služba že dala pri prejšnji verziji predloga zakona, ki pa ga je predlagatelj umaknil iz zakonodajnega postopka. Zdaj obravnavani predlog zakona je pa praktično enak tistemu iz začetka tega sklica Državnega zbora, zato se v sedanjem mnenju sklicujemo na že dane pripombe.

S temi pripombami opozarjamo na neprimerno uporabo tako imenovane omnibus zakonodajne tehnike. Potem, torej zakonske novele, ki so zajete s tem predlogom zakona, niso nujno vezane na urejanje posledic humanitarne krize zaradi napada na Ukrajino. Primeroma tu izpostavljam novelo Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb, kjer je problematično prav dejstvo, da se vsebinsko ne koncentrira zgolj na razseljene osebe iz Ukrajine, temveč bi ta novela učinkovala splošno za vse vrste razseljenih oseb z začasno zaščito.

Ta razkorak med vsebino in uporabljenim nomotehničnimi rešitvami iz predloga zakona, kot jih pač imamo pred sabo, a ne, je torej ta bistvena težava, ki se je brez znatnega posega v besedilo členov ne da razrešiti. Enako velja seveda za noveli Zakona o spodbujanju razvoja turizma in Zakona o davku na dodano vrednost, ki sta tudi del tega predloga zakona.

Potem, dali smo tudi različne pripombe k poglavju o dostopu do, od drugih zakonov, potem k poglavju o začasnih ukrepih in tudi k prehodnim in končnim določbam, kjer med njimi je celo se znašla še ena zakonska novela, ki pa v prvem členu predloga zakona sploh ni napovedana. Gre za Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, torej, če res samo na kratko povzamem, predlog zakona je nedosleden, ne sledi v celoti razlogom za sprejem, mestoma je tudi nejasen, v nekaterih določbah pa se tudi podvaja z zdaj že sprejetimi spremembami in dopolnitvami drugih zakonov. Glede na to in ker tudi ustrezni amandmaji niso bili vloženi, predlagamo dodaten razmislek o sprejemu tega predloga zakona.

Hvala.