Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojimi pristojnostmi preučila predlog zakona in pripravila pisno mnenje.

V zvezi s predlaganim novim tretjim odstavkom 49. člena Kazenskega zakonika smo v mnenju opozorili, da je nagib, iz katerega je bilo dejanje storjeno, kot okoliščina, ki vpliva na odmero kazni, določen že v drugem odstavku tega člena, zato za upoštevanje diskriminatornega nagiba kot obtoževalne okoliščine posebna določba niti ni potrebna. Poleg tega smo izpostavili, da predlagana določba predstavlja konceptualni odmik od siceršnje zasnove olajševalnih in obteževalnih okoliščin, hkrati pa predstavlja tudi konceptualno spremembo pri varovanju kazensko pravnih dobrin, na podlagi katerih so kazniva dejanja v posebnem delu kazenskega zakonika umeščena v poglavja. Pri vseh kaznivih dejanjih bo tako varovana tudi dodatna kazensko pravna dobrina, in sicer varstvo določene skupnosti, ki ji žrtev zaradi svojih osebnih okoliščin pripada. Pri tem se pri nekaterih kaznivih dejanjih, zlasti ker gre za varovanje neosebne pravne dobrine, pravzaprav zastavlja vprašanje, ali je njihova storitev iz diskriminatornega nagiba sploh mogoča. Izpostavili smo tudi, da bi veljalo določbo pomensko zožiti, saj bo v nasprotnem primeru njen pomen lahko širši, kot izhaja iz namena predlagatelja.

V zvezi z inkriminacijo v novem tretjem odstavku 109. člena Kazenskega zakonika smo opozorili, da po našem mnenju ni dovolj določna, in poudarili, da je določna opredelitev kaznivega dejanja ena temeljnih garancij, ki izhaja iz načela zakonitosti v kazenskem pravu iz 28. člena Ustave.

V mnenju smo podali tudi nekatere nomotehnične pripombe in nekatere od njih so bile z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin ustrezno upoštevane. V zvezi s posameznimi rešitvami predloga zakona pa je Ministrstvo za pravosodje posredovalo tudi pojasnila.

Hvala.