Hvala lepa, predsedujoča, za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci, predstavniki pravosodnih organov in vsi drugi prisotni! Pred vami je torej v tej prvi točki predlog manjših sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika. V decembru 2021 je začela veljati novela KZ-1, ki je v slovenski zakonik vnesla uskladitve s številnimi direktivami in konvencijami. Evropska komisija, ki kontinuirano izvaja preglede implementacije dokumentov pravnega reda Evropske unije, je naknadno pri štirih direktivah ugotovila manjše pomanjkljivosti prenosa v slovensko materialno kazensko zakonodajo. Gre za direktive s področja trgovine z ljudmi, goljufij na škodo finančnih interesov Unije, terorizma in zlorab trga finančnih instrumentov. Namen predloženega predloga novele KZ-1J je torej predvsem dokončna uskladitev z navedenimi direktivami.

Poleg tega predlog, ki je pred vami, upošteva še zadnje priporočilo iz petega kroga ocenjevanj Republike Slovenije s strani Odbora strokovnjakov Sveta Evrope za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranja terorizma, tako imenovanega Money Wall. Priporočilo se nanaša na financiranje terorista ali teroristične organizacije, brez namena, da bo premoženje porabljeno za izvedbo terorističnega kaznivega dejanja. Minister za finance in ministrica za pravosodje sta namreč lani, sva namreč lani konec julija prejela pismo generalne sekretarke Sveta Evrope, v katerem je opozorila na pomen dokončne uskladitve kaznivega dejanja financiranja terorizma s priporočili Money Wall v petem krogu ocenjevanja. To pomeni pravzaprav prvo fazo strožjega postopka spremljanja in ob nadaljnjem vztrajanju pri obstoječi zakonodaji bi lahko bila proti Republiki Sloveniji uvedena ena ali več naslednjih faz strožjega postopka. Med drugim bi lahko vključevala tudi uvrstitev Republike Slovenije na listo držav, kjer obstaja tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, čemur se je treba po našem mnenju seveda izogniti. Zato je v tem predlogu predlagana tudi dopolnitev 109. člena KZ-1 za popolno uskladitev s FATF priporočili. Tudi zato je nujno, da se predlog KZ-1 sprejme in uveljavi čim prej.

Posebej bi želela izpostaviti še, da v tem predlogu tudi predlagamo dopolnitev v splošnem delu Kazenskega zakonika 1 z opredelitvijo kaznivih dejanj, storjenih iz nagiba, ki pomeni posebno okoliščino žrtve, po domače povedano, iz sovražnega ali diskriminatornega nagiba. Gre za tako imenovani primerjalno pravno znani haith crime, sovražno kaznivo dejanje, in v zvezi s tem je predlagana dopolnitev 49. KZ-1 tako, da bo dejstvo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno zaradi osebnih okoliščin žrtve, ki jih določa že 14. člen ustave, izrecno predpisano kot obtoževalna okoliščina v zvezi s kaznovanjem storilca, torej, da se bo to upoštevalo pri odmeri kazni. Predlagana določba ne izpostavlja sovraštva do določene družbene skupine in tudi ne širi pojma »oškodovanec« v zvezi s takimi kaznivimi dejanji, saj gre za prvi korak s tem predlogom k morebitni bodoči drugačni ureditvi področja. Za letošnje leto namreč na ministrstvu načrtujemo sistemsko proučitev kaznovalno pravne ureditve sovražnega govora in tudi širše kaznivih dejanj iz sovraštva, vključno s problematiko spleta. Ta proučitev bo potekala v okviru nastajajoče medresorske delovne skupine za problematiko sovražnega govora na spletu. Znotraj tega posebej predvidevamo torej tudi proučitev kaznovalno pravne ureditve kaznivih dejanj zoper ženske.

Glede na navedeno poslankam in poslancem, članicam in članom odbora predlagam, da predlog zakona skupaj z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin sprejmete.

Najlepša hvala.