Hvala, gospod predsednik.

Pozdravljeni tudi minister in poslanci.

Ja, na kratko bom probal orisati kaj se je dogajalo oziroma zakaj, kaj je pripeljalo do tega, da smo morali zaprositi SDH za dodatna sredstva, likvidnostna. Na trgu so se dogajale zelo velike spremembe. Prihajamo iz obdobja, ko je bilo že dlje časa, več let obdobje nizkih cen in HSE, skupina HSE se je spopadala s tem, da so proizvodni stroški cele skupine praktično na nivoju tržnih cen, in zato se je vedno, poslovanje HSE je bilo nekje blizu nule oziroma ni ni imela dovolj sredstev, da bi lahko predčasno odplačevala kredite oziroma ostale obveznosti in zato je bil tudi velik pritisk na samo racionalizacijo poslovanja. To je imelo tudi kasneje določene posledice, predvsem v Premogovniku Velenje. Ko so se cene na trgu pričele dvigati, pred dobrim letom in pol, dvemi, so takratna poslovodstva se odločila, da nekoliko pospešijo to prodajo lastne proizvodnje, ker so nekako domnevali, da nekako se pride v področje cen, ki bodo omogočale normalno poslovanje skupine HSE. Tako je bilo do konca lanskega leta prodano približno 90 % proizvodnje iz hidroelektrarn in praktično vsa proizvodnja iz termoelektrarn.

V letošnjem letu smo priča daleč najbolj zahtevnemu letu v obdobju skupine HSE. Razlog pa je ta, da je proizvodnja v hidroelektrarnah kar 32 % nižja od planirane. Istočasno je tudi 36 %nižja od lanske proizvodnje. Seveda to je cena do konca leta, imamo še slab mesec do konec leta, ampak nekako glede na napovedi so te cifre, se pravi, 32 % pod planom in istočasno je to najnižja proizvodnja v zadnjih 20. letih. To pomeni, da nam je na hidroproizvodnji izpadlo skoraj 1,2 teravatne ure električne energije, ki jo je bilo treba kupiti na trgu po bistveno višjih cenah, ker so cene na trgu medtem zrasle in privedlo do tega, da praktično ves denar, ki je bil prej pridobljen s prodajo 90 %, ni samo, da je izpadlo še teh 10 %, ki se je planirala prodaja kratkoročno, ampak da na koncu je bilo potrebno letos kupovati nadomestno energijo, ki je bila že prodana slovenskim odjemalcem in do katerih so pogodbe fiksne, se pravi, slovenski odjemalci letošnjih visokih cen niso občutili, vsaj tisti, ki so kupili pri nas še v naprej po dolgoročno fiksnih cenah, in mi smo morali v skladu s pogodbami to elektriko zagotavljati po teh prodanih cenah. Seveda, na trgu je bilo treba kupovati pa po bistveno višjih cenah, 400, 500 in več evrov in to je privedlo do tega, da praktično z vidika hidro je ves denar, ki je bil prej dobljen za teh 90 % prodaje, je bilo potem treba bilo nameniti za nakup dodatne proizvodnje za to, kar je teh 1,2 teravatne ure. In, se pravi, nekih prihodkov iz vidika tega na trgu ni bilo.

Na drugi strani imamo termo proizvodnjo, ki je prvo polovico leta delovala brez večjih pretresov in v okviru planov. V drugi polovici leta so se pa začele težave v Premogovniku Velenje. Prišlo je najprej do stebrnega udara, potem pa še do stisnitve enega od dveh odkopov, kar je imelo za posledico, da bo izkop premoga v Premogovniku Velenje bistveno nižji od planiranega. Posledično bo pa tudi proizvodnja Termoelektrarne Šoštanj 20 % pod planom. Verjetno ste že vsi seznanjeni, da je Blok 6 stal od 14. oktobra do tega ponedeljka, v ponedeljek smo ga ponovno zagnali. Taka odločitev je bila nujno potrebna za to, da zagotovimo dovolj premoga za naj najbolj hladne zimske mesece, takrat, ko se tudi predvideva največje težave lahko v elektroenergetskem sistemu po celi Evropi in zato smo pač za šparanje s premogom, varčevanje s premogom smo pač morali elektrarno zaustaviti. Vmes smo pa ogrevanje v Šaleški dolini zagotavljali z dvema plinskima blokoma, ki sta delovala delno na kurilno olje, delno na plin in tudi to je imelo svoje finančne posledice.

Če govorimo o denarju, govorimo o efektu cirka 300 milijonov evrov nižji izpada prihodkov iz naslova hidroelektrarn in manjše proizvodnje hidroelektrarn in cirka 170 milijonov izpada prihodka iz naslova nižje proizvodnje Termoelektrarne Šoštanj. Skupaj, skratka efekt 470 milijonov negativnega vpliva na letošnje poslovanje.

Na drugi strani je samo trgovanje z električno energijo bilo nadplansko. Ocenjujemo, da bomo letos zaključili 50 milijonov evrov z večjim dobičkom od planiranega na samem trgovanju. Tako da, ta del bo pripomogel nekoliko olajšati situacijo, ampak še vedno govorimo o cirka 420 milijonov evrov izpada prihodkov, se pravi, razlika med teh 470 iz naslova proizvodnje in teh 50 plus iz trgovanja. To so, kar velika sredstva. Po drugi strani je pa tudi skupina HSE že do zdaj precej bila zadolžena. Mi smo sicer v septembru pridobili s strani države poroštvo v višini 800 milijonov evrov za potrebe cenovnega ščitenja prodaje lastne proizvodnje. Namreč visoke cene na trgu skupaj z zelo veliko volatilnostjo cen so pripeljali do tega, da so potrebna ogromna sredstva za karkoli kupovati ali prodajati na trgih z električno energijo.

Nihanja cen. Če smo bili v preteklosti priča recimo cenam, ki so se na letnem nivoju spreminjale tam 10, 15 evrov, se danes spreminjajo cene tudi po več 100 evrov v enem dnevu in ne govorimo to o dnevnih produktih, govorimo o produktih za dobavo električne energije za celo naslednje leto in to tudi na najbolj likvidnih borzah, kot je nemška. Zato je fizično trgovanje in prodaja proizvodnje in tudi na kup za odjemalce bistveno bolj otežen, ker so partnerji bistveno vzpostavljeni večjim tveganjem. Ker namreč, če nekdo kupi od nekoga ali pa proda po neki ceni in potem cene spremenijo za 200, 300 in več evrov, če ta partner ne dobavlja ali ne prevzema so tveganja izredno visoka, zato tudi partnerji in zato so tudi nekako se povlekli in zmanjšali ta kreditne linije, ki jih imamo za trgovanje. Na drugi strani pa je treba, se pravi, seliti proizvodnjo na finančne trge. Za finančno trgovanje pa so tako imenovani začetna kritja in variabilna kritja oziroma po angleško verjeti / nerazumljivo/, ki so se tudi izredno povečali in pripeljali do tega, da so banke recimo v obsegu poslovanja, ki ga imamo mi ali pa recimo podobni trgovci v Sloveniji imeli tudi po zahteve po 100 in več milijonov dodatnega kredita dnevno ga je treba položiti. Zato je to država je to prepoznala in tako kot večina evropskih držav dala pač dodatna kritja za te energetske stebre, da lahko še naprej delujejo na trgih in uspešno zagotavljajo zanesljivo oskrbo odjemalcem. Na žalost od teh 800 milijonov smo uspeli pridobiti samo 185 milijonov evrov s strani bank. Razlog je, da skupaj s temi 185 milijoni evri imamo že 911 milijonov evrov kreditov in banke so nekako ocenile, da bi dajanje nadaljnjih kreditov v okviru tudi, čeprav pokriti s poroštvom v višini 80 %, bilo preveliko tveganje za že obstoječe kredite in zato pač dodatnih kreditov niso odobrile. Poleg tega imamo težave tudi z relativno omejenim obsegom, ker nekatere banke, tuje banke nočejo dajati kreditov skupinam, ki imajo v sestavi tudi termo proizvodnjo, zaradi pač njihovih zavez do transformacije za netransformacije in vsi ti dejavniki so pač premogli, pripeljali, se pravi skupaj še seveda s slabšim letošnjim poslovanjem, kar tudi banke spremljajo in vidijo, da pač dodatnega denarja niso bile pripravljene dati. Tako da slabše, slabše letošnje poslovanje zaradi vpliva proizvodnje skupaj z nezmožnostjo izkoriščanja poroštva, ki je bilo že odobreno so pripeljali do tega, da smo morali SDH zaprositi za dodatna sredstva.