Hvala lepa, predsednik in lep pozdrav tudi z najine strani!

Mogoče bi uvodoma poudaril, kot je sicer tu prisotnih znano, da je Slovenski državni holding na podlagi 56. člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu zavezan k zelo visoki stopnji varovanja vseh dejstev, okoliščin in podatkov o družbah, ki jih opravljamo. Tako da podrobnosti mi na podlagi zakonskih omejitev ne moremo podajati. Edini tu prisoten, ki lahko presodi, da jih poda, je generalni direktor družbe HSE, gospod Štokelj, ki je pač tudi med nami in bo lahko zagotovo bolj podrobno pojasnil stvari.

Celoten okvir ukrepov, ki smo jih izvedli, je podal že gospod minister. Jaz bi mogoče malo podrobneje razložil kakšne upravljavske aktivnosti smo v zvezi z likvidnostnimi primanjkljaji v HSE izvajali v okviru SDH. Mi smo bili 15. 10. obveščeni s strani poslovodstva HSE, da je prišlo do težav v eni od odkopnih komor rudnika lignita, zaradi česar je pričakovati, da bo TEŠ po različnih scenarijih dalj časa izven omrežja, zaradi česar bo morala družba izvesti nadomestne nakupe električne energije. To je bil še dodaten negativen dejavnik v poslovanju HSE, poleg izjemno slabe hidrologije, ki jih je pač prizadela in so imeli izpade pri proizvodnji električne energije tudi zaradi nizkega vodostaja in pretoka vod pri hidroelektrarnah.

Banke, poslovne banke žal niso bile pripravljene zagotoviti dovolj likvidnostnih virov v družbi HSE, kljub temu, da je bilo poroštvenih sredstev na podlagi poroštvenega zakona dovolj. Mi smo takoj po teh informacijah pristopili in vzpostavili stike s HSE, se pogosto sestali, temeljito analizirali, proučili situacijo skupaj z njimi in na podlagi projekcij / nerazumljivo/ denarnih tokov, ki jih je skupina HSE pripravila, ugotovili, da bodo imeli v decembru do približno 500 milijonov evrov primanjkljajev, ki jih sami iz lastnih virov in iz virov, ki jih lahko pridobijo od poslovnih bank, ne morejo financirati. Ker bi morebitne likvidnostne težave HSE povzročile veliko gospodarsko škodo, sodi pa med naše najpomembnejše naložbe, smo nemudoma pristopili k spremembam letnih načrtov upravljanja, ki jih je tudi gospod minister že omenil, ki postavljajo okvir našega delovanja.

S temi spremembami smo želeli pridobiti možnost, da za premostitev likvidnostnega primanjkljaja družbo HSE tudi dokapitaliziramo, seveda v odsotnosti drugih instrumentov, ki bi jih lahko za ta namen sicer uporabili. Prvo povečanje, prvi ukrep do 300 milijonov sredstev in s tem povezano s spremembo letnega načrta upravljanja je Vlada Republike Slovenije že potrdila, drugi ukrep, dodatnih 200 milijonov pa je še v potrjevanju.

Preden smo se odločili za dokapitalizacijo, smo temeljito preučili vse elemente, pridobili skrbno vse potrebne informacije od skupine HSE, predvsem pa izvedli tudi test zasebnega operaterja, ki kaže, da bi se v normalnih tržnih pogojih tudi zasebni investitor odločil za tovrstno dokapitalizacijo in zagotovitev premostitve likvidnostnih težav družbe HSE. Torej, v tem primeru ne gre za državno pomoč, ampak za dokapitalizacijo z namenom, da se prepreči večja gospodarska škoda, kar bi storil tudi vsak običajen zasebni investitor. Ker ne gre za trajno dokapitalizacijo, ampak pravzaprav za uporabo instrumenta dokapitalizacije za namen premostitve likvidnostnih težav, smo uporabili poseben instrument dokapitalizacije, ki se imenuje naknadno vplačilo kapitala. Prednost tega instrumenta je, kot sem omenil, da ne gre za trajno povečanje osnovnega kapitala, ampak omogoča fleksibilno vračilo lastniku, ko ima družba za to na razpolago dovolj lastnih virov.

Glede na projekcije, ki so bile pripravljene, in trenutno znane okoliščine, bo skupina HSE celotni v naknadno vplačani kapital povrnila najkasneje do konca leta 2024. V HSE smo tudi vzpostavili posebne dodatne mehanizme za nadzor nad likvidnostjo in upravljanje s tveganji v skupini, opravili z njimi sestanke, po…, imenovali posebnega pooblaščenca, ki bo redno prisoten v družbi HSE in na licu mesta spremljal, kaj se dogaja s porabo denarja in z denarnimi tokovi, pa seveda zagotovili tudi dodatno redno poročanje o tem, kaj se z likvidnostjo te naše največje energetske skupine v Republiki Sloveniji dogaja.

Druga tranša, točneje 192 milijonov evrov naj bi bila, če bo Vlada Republike Slovenije odobrila spremembe letnega načrta upravljanja, pa vplačana nekako do 15. decembra, s čimer bi bil potem likvidnostni primanjkljaj skupine HSE premoščen. Skupina ne bi zašla v finančne težave in bo lahko normalno delovala in poslovala ter uresničevala svoje poslanstvo zanesljive oskrbe z električno energijo v Republiki Sloveniji.

Morda toliko za začetek, smo pa na razpolago seveda tudi za dodatna pojasnila kasneje.