Najlepša hvala.

Glede dnevnega reda oziroma obravnave sklepov, ki ste jih navedli, glede referendumov. Nesporno jasno je, da so 27. novembra letošnjega leta bili trije referendumi in izidi so znani, temu ne gre oporekati. In tudi v nadaljevanju ne oporekamo temu, torej, da je bila jasno izražena volja ljudstva. Oporekamo pa, bom rekla, postopkom, ki so bili po referendumu izpeljani in tudi temu, da se na tej seji obravnavajo sklepi o seznanitvi z referendumskimi odločitvami. Namreč, najprej se je zgodilo to, da je DVK na predlog skupine članov, ki pa pripadajo iz vrst političnih strank koalicije že pred v bistvu referendumi so vložili predlog, da sploh ne bi ugotavljali natančnega, dejanskega in popolnega rezultata zakonodajnih referendumov torej po tistem, bom rekla, urniku, ki ga je imela DVK, kar je za nas pomenilo nedopustno odstopanje od dosedanje prakse na zakonodajnih referendumih in nekako predstavlja tudi nevaren precedens za vse nadaljnje referendume ter izvolitve instituta zakonodajnega referenduma v povezavi z ustavno pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih sredstev. To je bila ena zadeva. Mi smo sicer dali tudi pritožbo na DVK, da se pač ne strinjamo s tem, da se postopki, ki so bili že sprejeti anulirajo in da se v bistvu posega v rokovnik Državne volilne komisije. Za nas to pomeni tako kot recimo, da bi v finalu svetovnega prvenstva v nogometu, ko je Argentina vodila 2:0 pa bi rekel, zdaj pa se ne splača več igrati, pa zaključimo tekmo. Tako da to je bila ena zadeva.

Druga zadeva pa je to, kar se tiče v bistvu Državnega zbora in pa tudi konec koncev dopisa, ki ga je Državni zbor oziroma predsednica Državnega zbora naslovila na Vrhovno sodišče, ki poziva, kar ni nič narobe, definitivno Vrhovno sodišče, da obvestijo Državni zbor o morebitnih pripombah na izid referenduma oziroma na odločitve DVK, hkrati pa spodaj napišejo: Vaše obvestilo bomo šteli kot potrdilo o pravnomočnosti navedenih poročil.

Mene zdaj najprej zanima, kje ima Državni zbor oziroma na osnovi česa je predsednica Državnega zbora napisala, torej, da obvestilo, ki ga bo poslalo Vrhovno sodišče Državnemu zboru, da se šteje kot pravnomočno. Jaz moram reči, da iz zakonskih določil ne vidim torej osnove, da lahko takšno obvestilo, ki je prišlo potem po mailu s strani Vrhovnega sodišča, kjer piše, da je sodišče prejelo eno pritožbo, ji odločilo, zanimivo, v roku 24 ur, kar ponavadi niti še pošte ne odprejo, ampak torej 21. 12. s sklepom zavrglo pritožbo ter še isti dan odpravilo strankam.

Zdaj zakon o referendumu in ljudski iniciativi določa v 53.a členu, da lahko zoper poročilo DVK o izidu glasovanja vloži se lahko vloži pritožbo v 3 dneh po njegovi objavi v Uradnem listu, kar je bilo storjeno. O pritožbi odloča Vrhovno sodišče v 30 dneh, kar je bilo tudi storjeno. Zoper odločitev Vrhovnega sodišča ni dovoljena pritožba. Sodišče ob smiselni uporabi Zakona odloča o smiselni uporabi Zakona o upravnih sporih, ta pa potem napotuje na Zakon o pravdnem postopku. Zdaj Zakon o upravnem sporu v 22. členu določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače. V Državnem zboru ne razpolagamo z informacijo oziroma vsebino odločitve, zgolj razpolagamo z dopisom Vrhovnega sodišča, da je odločilo o zadevi, izdalo sklep o zavrženju, ki je bil opremljen strankam. Takšno obvestilo samo po sebi formalno po našem mnenju ne more imeti pravnih učinkov, da bi lahko Državni zbor posledično obravnaval poročilo o izidu na referendumu. Če neka sodba ni vročena z vidika pravnih učinkov oziroma posledic pomeni, da še ni bila izdana. 320. člen zakona o prevdnem(?) postopku namreč določa, da nasproti strankam ima sodba učinek šele od dneva, ko jim je bila vročena. Isto velja za sklepe. Ali so zgolj s samim obvestilom Vrhovnega sodišča, ki smo ga prejeli po elektronski pošti pravni učinek deklaratorne narave izpolnjeni pogoj, da DZ lahko obravnava poročilo o izidu glasovanja na referendumu. Glede na navedeno, ker ni izkazano, da je bila sodba oziroma sklep vročen strankam, vsem strankam v postopku, kakšna je vsebina, pravni učinki, saj tudi sodišče ne more objaviti vsebine sodbe oziroma sklepa, dokler ni vročen vsem strankam v postopku, menim, da niso izpolnjeni pogoji za obravnavo poročila. Torej vsem pogojem bi zadostili, ko bi pridobili dokaze, da je bila odločitev vročena vsem strankam v postopku, to pomeni tako DVK kot pri tožniku, in da tako nastane tudi materialna pravnomočnost in dobi se oblastno veljavo tako pri organih, torej kot sodišču, kot pri strankah, in ustvari seveda tudi pogoj, da se Državni zbor seznani s poročilom.

Torej po naših, torej po vsem tem, kar sem povedala, je mnenje torej, da ni, bom rekla, pravne podlage, da Državni zbor obravnava sklepe, ki so danes na točkah dnevnega reda, torej sklepe o razglasitvi odločitev, ki je bila sprejeta na glasovanje o zakonodajnih referendumih v vseh treh zakonih, da jih pač ne naštevam.

Najlepša hvala.