Hvala za besedo. Vlada je v mnenje prejela zahtevo pobudnikov za oceno ustavnosti sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o spremembah Družinskega zakonika. Ustavno sodišče je z dvema odločbama ugotovilo neustavnost ureditve v Družinskem zakoniku, in sicer, da je zakonska zveza življenjska skupnost le moža in žene in ter da je za njeno uskladitev potrebno, da sta osebi različnega spola. Poleg tega pa je ugotovilo, da ureditev v Zakonu o partnerski zvezi, ki v tretjem odstavku 2. člena določa, da partnerja partnerske zveze ne moreta skupaj posvojiti otroka, neustavna. Ustavno sodišče je tako Državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Obe odločbi sta bili objavljeni v Uradnem listu dne 13. 7. 2022. Vlada je na podlagi dveh ustavnih odločb določila besedilo predloga družinskega zakonika in ga posredovala v državni zbor. Ta ga je na 2. redni seji dne 4. oktobra sprejel in po zahtevi Državnega sveta ponovno potrdil na izredni seji 18 10. Državni zbor je nato na seji 28. 10. 2022 sprejel še sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o spremembah Družinskega zakonika. Vlada Republike Slovenije meni, da sprejeta novela Družinskega zakonika odpravlja neustavnost, ugotovljeno z dvema odločbama Ustavnega sodišča in da ureditev pravno sistemsko celovito odpravlja ugotovljeno neskladje z Ustavo. Ustavno sodišče je namreč v odločitvi tudi navedlo, da imajo istospolni pari za formalno potrditev obstoja svoje življenjske skupnosti odslej na voljo dva instituta, in sicer možnost sklenitve zakonske zveze po Družinskem zakoniku in partnerske zveze po zakonu o partnerski zvezi o smiselnosti hkratnega obstoja obeh institutov ustavno sodišče ni pristojno odločati, vendar ob uresničitvi te ustavne odločbe pa mora zakonodajalec upoštevati, da imajo istospolni partnerji za formalno potrditev svoje skupnosti na voljo dva instituta, partnerji različnega spola pa le enega, kar lahko odpira vprašanje enake obravnave raznospolnih partnerjev. Pravno-sistemska, celovita pravno-sistemska ureditev namreč terja, da se ugotovljena neskladnost z Ustavo zakonsko odpravi celovito in ne parcialno. Z določbami DZ-b se v skladu z navedenimi odločitvami Ustavnega sodišča zagotavlja nediskriminatorna obravnava partnerskih razmerij raznospolnih in istospolnih partnerjev pri opredelitvi zakonske zveze, v skladu s tem pa se enaka obravnava ureja tudi za partnerje, ki niso sklenili zakonske zveze in živijo v zunajzakonski skupnosti. S spremenjeno definicijo zakonske zveze ter ureditvijo zunajzakonske skupnosti za raznospolne in istospolne partnerje so partnerji v teh zvezah izenačeni v vseh pravnih posledicah, ki jih določa Družinski zakonik, ter v pravnih posledicah na drugih pravnih področjih, med drugim so tudi izenačeni v pogojih, ki jih Družinski zakonik določa glede možnosti skupne posvojitve. Ker se z Družinskim zakonikom na enak način definira obe obliki življenjske skupnosti, posebna ureditev obeh oblik življenjske skupnosti samo za istospolne partnerje v Zakonu o partnerski zvezi ni več potrebna, zato Družinski zakonik določa tudi prenehanje veljavnosti Zakona o partnerski zvezi, s čimer se zagotavlja enakost obravnave istospolnih in raznospolnih partnerjev pri pravni ureditvi institutov za formalno potrditev njihove skupnosti.

Vlada meni, da se Družinski zakonik nanaša na vsebino, glede katere v skladu s četrto alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten, ker se s tem zakonom odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter da sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o spremembah Družinskega zakonika ni v nasprotju z Ustavo.

Hvala.