Hvala predsedujoči.

Torej namen te direktive je nadomestiti dve doslej veljavni direktivi, ki sta uvedli objektivno odgovornost za proizvode z napako, vendar so njune določbe na nekaterih mestih zastarele. Na podlagi teh dveh trenutno veljavnih direktiv odgovarja proizvajalec in v določenih primerih tudi druge osebe za škodo, ki jo je povzročila napaka. Napaka pa mora biti izkazana oziroma morajo biti takšne vrste, da je zaradi nje proizvod nevaren. Zahteva se lahko le povrnitev materialne škode. Odgovornost proizvajalca na temelju direktiv je neodvisna od odgovornosti prodajalca za napake prodanega proizvoda. Predlog nove direktive je te rešitve ohranil. Novosti se nanašajo predvsem na razširjeno opredelitev izdelka oziroma proizvoda. Doslej je namreč za proizvod veljala zgolj premičnina, nejasno pa je bilo, ali se za proizvod šteje ali pa velja tudi, na primer visoko ali pa programska oprema, če poenostavim. Predlog direktive dopolnjuje opredelitev proizvoda tako, da vključuje tudi programsko opremo in z njo povezano programsko storitev, tako da se na nek način ta direktiva po delni vsebini nanaša tudi na tisto prejšnjo, o kateri sem govoril glede visoko inteligenčnih sistemov. To v praksi pomeni razširitev odgovornosti tudi na proizvode, ki vključujejo programsko opremo in z njim povezano storitev.

Predlog direktive vsebuje tudi rešitev, po kateri bo omogočeno bistveno lažje dokazovanje s strani oškodovanca. Gre za povsem nove določbe o olajšavi dokaznega bremena. Tako bo lahko domnevni oškodovanec od odgovorne osebe zahteval razkritje dokazov.

Torej, predlog direktive predpostavlja, da se napaka proizvoda domneva v treh primerih: če odgovorna oseba ni razkrila dokazov, če proizvod ni skladen z obveznimi varnostnimi predpisi in standardi, in če je škoda nastala zaradi očitne okvare med normalno uporabo ali v običajnih okoliščinah.

Pomembno je pa izpostaviti, da je oškodovanec lahko samo fizična oseba, ne pa oziroma fizio osebe in pa njen pravni naslednik.

Predlog direktive ureja tudi roke, v katerih preneha pravica uveljavljanja odškodninskega zahtevka. Kjer pa si želimo pridobiti natančnejše pojasnilo ali so predvideni roki za uveljavljanje pravic zastaralni ali pa je kakšen rok tudi izključevalen oziroma prekluziven.

Republika Slovenija predlog direktive podpira, ker prinaša koristno posodobitev pravne ureditve.