Hvala za besedo... /mikrofon ni vklopljen/ / vklop mikrofona/

Še enkrat, spoštovani predsedujoči, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Pred nami je Predlog stališča Republike Slovenije glede direktive Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi pravil o nepogodbeni civilni odgovornosti umetni ali pa umetne inteligence.

Evropska komisija je letos oktobra predstavila predlog te direktive o odgovornosti na področju umetne inteligence. In predlog se nanaša na področje, ki ga doslej evropsko pravo ali pa evropsko zasebno pravo ni urejalo.

Namen predloga direktive je predvsem olajšati položaj odškodninskega upravičenca, če uveljavlja nepogodbeno civilnopravno odškodninski zahtevek na temelju krivdne odgovornosti in je do nastanka škode prišlo zaradi uporabe umetno inteligenčnega sistema. Predlog uvaja pravila, ki bodo olajšala položaj oškodovancev, tako da bi lažje, ceneje in hitreje uveljavljal svojo odškodninsko, svoj odškodninski zahtevek. In dejansko pri teh zahtevnejših umetno inteligenčnih sistemov prelaga dokazno breme iz oškodovanca na ta, na ta umetno inteligenčni sistem.

Predlog direktive razlikuje med načinom uveljavljanja zahtevkov za umetno inteligenčni sistem velikega tveganja in pa uveljavljanja zahtevka glede vseh ostalih umetno inteligenčnih sistemov.

Potrebno je izpostaviti, da predlog direktive obeh sistemov sam sicer ne ne definira, pri tem pa se poslužuje definicij, ki jih najdemo v predlogu Akta o umetni inteligenci, glede katerega je Svet že sprejel splošen pristop 6. decembra.

Ključna določba predloga direktive je, da če bi potencialni oškodovanec verjetno izkazal, da je umetno inteligenčni sistem velikega tveganja povzročil škodo, bi lahko zahteval od nasprotne stranke razkritja ali zavarovanje dokazov tudi po sodni poti.

Predlog tudi določa, da v primeru, če zavezanec za razkritje podatkov le-teh ne bi hotel razkriti ali zavarovati dokazov, bi se domnevala vzročena zveza med krivdo odgovorne osebe in izhodnimi podatki, če so bili vzhodni izhodni podatki objektivno gledani takšni, da so povzročili zmedo. Ravno ta domneva vzročne zveze med krivdo odgovorne osebe in izhodnimi podatki, ki so objektivno gledani povzročili škodo, je izpodbojna in omejena. Na primer, če se izkaže, da ima tožeča stranka na voljo dovolj dokazov domneva, se ta domneva vzročne zveze ne more uporabiti.

Pri umetno inteligenčnih sistemih, ki niso sistemi velikega tveganja, pa bi taka domneva veljala v omejenem obsegu, se pravi samo takrat, če bi bilo za odškodninskega upravičenca pretirano težko dokazati vzročno zvezo med škodo in delovanjem teh umetno inteligenčnih sistemov.

Republika Slovenija Predlog direktive, katere namen je posodobitev pravne ureditve odgovornosti in prilagoditev spremenjenim razmeram podpira, ker predvsem v prvi vrsti olajšuje trditveno in pa dokazno breme.

Hvala.