Hvala za besedo, spoštovana predsedujoča.

Spoštovani poslanke, poslanci, predstavniki Vlade in drugi prisotni!

Dovolite, da preden preberem stališče Državnega sveta še dopolnim ministra gospoda Hana v zvezi s potekom seje Komisije Državnega sveta.

Dejstvo je, da smo na seji zakon obravnavali, da smo pohvalili pripravljenost ministrstev za sodelovanje. Ugotovili pa smo, da z besedilom zakona nismo najbolj zadovoljni vemo, da se pripravlja oziroma da se je pripravljalo precej amandmajev, zato je bila naša želja, da bi zakon obravnavali ponovno, ko bodo ti amandmaji vključeni v zakon. Tudi sedaj pri predstavitvi predstavnikov ministrstev sem opazil, da so nekatere naše zahteve že bile upoštevane, kljub temu, mnenje komisije je izpred teh popravkov zakona in zato so vključene v tekst, ki vam ga bom zdaj prebral.

Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je na 44. izredni seji 12. 12. obravnavala Predlog Zakona o pomoči gospodarstva za omilitev posledic energetske krize. Komisija se je s predlogom zakona seznanila. Komisija ugotavlja, da je v zadnjem obdobju potekalo intenzivno usklajevanje med predstavniki delodajalskih interesov ter Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za infrastrukturo glede nujnosti priprave in sprejema zakonskih rešitev, ki bi primerno naslavljale probleme gospodarstva kot pretežne posledice energetske krize. Predlagane rešitve v veliki meri ne odražajo pričakovanj gospodarstva. Nekatere primerjave ukrepov, ki jih sprejemajo konkurenčne države, kažejo, da predlagani ukrepi ne zagotavljajo osnovnih pogojev, ki bi omogočili uspešen, konkurenčen odziv slovenskega gospodarstva.

Komisija meni, da višina sredstev pomoči, ki jih predvideva zakon ne bo zadostna in ne bo v celoti dosegla svojega namena, posledično pa bo sledilo tudi zaostajanje v konkurenčnosti ter upadu izvozne naravnanosti slovenskega gospodarstva. V danih razmerah bi večji poudarek kot zavzemanju za razvojni potencial slovenskega gospodarstva morali nameniti ukrepom, ki bodo zagotavljali gospodarstvu tudi naslednje leto preživetje brez hujših posledic. To bo ob nezadostni pomoči na eni strani ter na drugi strani visokih cen električne energije, ki jo bo posamezno podjetje moralo plačevati dobaviteljem in bo v letu 2023 doseglo tudi petkratnik cene, ki ga je plačevalo gospodarstvo v letu 2021 težko doseči. Pri tem so cene električne energije še vedno odvisne od velikih nihanj cen na borzi električne energije, zato bi bila zamejitev njene cene nujna. Prav dejstvo nepredvidljivosti cen električne energije bi moralo voditi v razmislek o sprotnem prilagajanju višine sredstev pomoči.

Komisija predlaga, da se v nadaljevanju zakonodajnega postopka prouči ter sprejme naslednje predloge in pripombe tudi s področja skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo na domu. Glede začasnega ukrepa danega povračila nadomestila plače, zaradi skrajšanja polnega delovnega časa naj se dopusti tudi možnost mesečne in ne zgolj tedenske izravnave ur skrajšanega polnega delovnega časa, saj je bila takšna možnost v določenih primerih dopuščena tudi v času sprejemanja proti covidne zakonodaje. V okviru ukrepa skrajšanega polnega delovnega časa je kvota delavcem, ki jim ni mogoče zagotoviti 90 % dela, predlagana v višini 30 odstotkov mesečno in je zastavljena previsoko, tako da bi lahko učinkovito preprečili poslabšanje stanja. Zato smo predlagali, da se ta procent zniža na 10 %. To je bilo tudi že upoštevano. Pogoji za pridobitev pravice do delnega povračila nadomestila plače za skrajšan polni delovni čas, ki se nanaša na neporavnane obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v višini 50 evrov ali več je predlagan v prenizkem znesku, zato predlagamo, da se zviša na tisoč evrov.

Pri ukrepu skrajšanega polnega delovnega časa naj se določi obdobje koriščenja do 30. junija 2023 z možnostjo podaljšanja še trikrat po dva meseca, tako da se zaključi do konca leta 2023. Prepoved odpuščanja delavcev iz poslovnih razlogov v obdobju po koriščenju ukrepa skrajšanega polnega delovnega časa in ukrepa začasnega čakanja na delo v trajanju šest mesecev se ocenjuje kot prestrogo in nesorazmerno. Zato naj se navedeno obdobje skrajša na en mesec po vzoru proticovidne zakonodaje.

Pri ukrepu začasnega čakanja na delo naj se odpravi časovna omejitev ukrepa za napotitev delavcev na začasno čakanje za največ 30 delovnih dni ter določi možnost daljšega obdobja koriščenja tega ukrepa do konca leta 2023. Pri obveznosti vlaganja dela sredstev, ki jih upravičenec prejema pri ukrepu začasnega čakanja na delo v zeleni prehod naj se predvidi možnost za odstop od te obveznosti v primeru, ko so razlogi za ta odstop neodvisni od ravnanja upravičenca. Komisija ugotavlja, da upoštevajoč vse omejitve, tako omejitve napotitve na začasno čakanje na delo na 30 delovnih dni, šestmesečna prepoved odpuščanja, prepoved določenih izplačil, obveznost vlaganja v zeleni prehod in podobno napovedani ukrepi nikakor ne bodo zagotavljali pomoči, ki jo gospodarstvo pričakuje in potrebuje.

Hvala.