Predsednica, hvala lepa.

Spoštovani kolegice in kolegi, poslanke in poslanci in pa seveda vsi vabljeni na to sejo!

Sedaj jaz upam že skoraj reči, kolegi iz vseh zbornic, glede na to, da smo v zadnjih parih mesecih bili skoraj tedensko na sestankih in v bistvu relativno vsi dobro zgodbo poznamo zakaj smo se v takšni situaciji žal znašli.

Najprej naj povem, da bi bil jaz neizmerno vesel, da do tega zakona sploh ne bi prišlo in da bi danes se pogovarjali o kakšnih razvojnih zakonih, o zakonih, ki naše gospodarstvo dela še bistveno bolj konkurenčno na druga gospodarstva. Kriza, ki smo ji priča, ne izbira in seveda tudi ni izbrala naše države in moram reči, da smo v velikih težavah. Sedaj kdo misli, da nismo v velikih težavah in da bo ta kriza, kar mimo šla, živi v zmoti. To je ena stvar.

Druga stvar, ki bi jo rad rekel, še zmeraj smo člani Evropske komisije in moramo spoštovati na nek način pravila Evropske komisije. Ali se mi ta moment strinjamo z odločitvami, ki jih Evropska komisija sprejema ali ne je seveda sekundarnega pomena. Dejstvo je, da naše ministrstvo ta moment deluje tako, da je Evropska komisija tista, ki postavlja pravila igre. Kljub temu, da lahko jasno povem, da ta moment pravila igre v prvi vrsti niso niti približno solidarna v tej Evropi in tudi niso poštena. Zakaj to govorim? Zato, ker vem, da bo seveda razprave o tem kako druge države na nek način rešujejo svoje gospodarstvo in svojo ekonomijo se bom lahko tudi strinjal z nekaterimi pogledi, ampak niti ena država, ki jo rešuje na poseben način ni priglasila Evropski komisiji svojih shem, svojih odločitev in tako naprej in niti ne vemo kaj se bo naredilo čez dva, tri, štiri ali pet mesecev. To je ena stvar.

Druga stvar. Danes sprejemamo zakon na Odboru za gospodarstvo in seveda imamo možnost se pogovoriti iskreno in do petka, to bi rad povedal, ko bomo imeli zakon v Državnem zboru bomo lahko še sprejemali ali pa spreminjali kakšne amandmaje. Zakaj to govorim? Ker nisem prepričan ali pa si želim, da bo Evropska komisija tudi v teh dneh spremenila nekatera svoja, nekatere svoje poglede na reševanje energetske krize oziroma na tako imenovane regulacije, kapice ali kakorkoli se temu reče. Zaenkrat - zaenkrat - se je v Evropski komisiji beseda solidarnost izgubila, zato ta naša država pač ima mogoče ta moment kakšne probleme in jaz od teh problemov niti ne bežim in tudi razumem, če kdo razume gospodarstvo v tem trenutku, verjemite mi, da ga razume Ministrstvo za gospodarstvo, kjer smo dnevno na sestankih in vam moram povedati, da se vsem zbornicam neizmerno(?) zahvaljujem za takšen zakon kot je zdaj. Tudi s pomočjo njih imamo v bistvu zakon takšen napisan kot je. Mi imamo samo en problem, ta zakon bi bil in je zelo, zelo dober, če ne bi imeli previsokih vhodnih cen električne energije v osnovi in to je največji problem.

Tako da, danes bomo obravnavali Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki ga je seveda pripravila Vlada v sodelovanju, kot sem že rekel, z vsemi zbornicami in gospodarstveniki in bil je tudi obravnavan na Ekonomsko-socialnem svetu. Bil je obravnavan, to moram iskreno povedati, tudi na Državnem svetu, ker ni prišlo do glasovanja. Rečeno mi je bilo, prvič, jaz bom zelo iskren, ker niti ne mislim zdaj tukaj ne vem kako govoriti, ampak rečeno mi je bilo dve stvari, da z zakonom najbolj niso zadovoljni, to je, to so povedali in drugo, ker še ni bilo imenovanega novega sveta oziroma konstruktivne seje ni bilo, da bo obravnaval zakon nov tako imenovani odbor, ko bo sestavljen iz novih članov.

Tako da, to so, / nerazumljivo/ gospod Gorenšček je tukaj, on tudi verjetno je zdaj in bo pol, ampak ne bomo zdaj sproducirali, ampak samo za osnovo bi rad to povedal. Moram povedati, da smo, kar se tiče Ministrstva za gospodarstvo, upoštevali v največji možni meri vse pripombe, ki ste jih dali gospodarstveniki in druge institucije in drugo, mi smo ali želimo ali ne želimo, na koncu koncev omejen tudi z okvirjem financ, se pravi z, ne bom rekel s fiskalnim pravilom, ampak s proračuni, ki smo jih v tej državi sprejeli in glede na to, da imamo za naslednje leto v proračunu milijardo 200 rezerv, smo v glavnem to tudi upoštevali.

Želimo si, da bi ta zakon, da bi ta zakon in jaz sem optimist do konca, saj ta zakon bo začel veljati s 1. 1. 2023 leta, v bistvu našemu gospodarstvu omogočil konkurence, konkurenčne cene, ki jih imajo na nek način v gospodarstvu v Evropski uniji, obenem, tu smo pa kar malo zamahnemo z roko, pred parim mesecem je bilo to še vprašaj, danes mogoče ni več, ta zakon omogoča tudi predvidljivo in čim bolj stabilno okolje za delovanje slovenskih podjetij, tudi glede dobave tako elektrike kot plina in zato sem rekel, da se mi zdi pomembno, da smo v času te priprave tega zakona, bom rekel, upoštevali vse želje tega gospodarstva, seveda čisto vsega nikdar noben zakon ne more predvideti ali upoštevati, to mi je jasno, ampak na koncu je dobro, da smo približno vsi zadovoljni.

Rad bi samo eno stvar povedal še, zaradi tega, ker smo v javnosti. Naša država v tej krizi se je začela, je začela reševati energetsko krizo iz več vidikov, en je socialni vidik, drug je vidik, kako bomo do te energije prišli in tretji, tretji, ki je zelo pomemben, kar se mene tiče, tudi gospodarstvo.

Zdaj, bodimo odkriti, mi smo regulirali cene za naše prebivalstvo. Vem, da to ni tema tega zakona, ampak naše prebivalstvo ima ta moment glede na druge evropske države zelo, zelo ugodno ceno elektrike in plina. Zelo, zelo ugodno, bistveno, po moje bistveno bolj kot druge države, tudi v našem sosedstvu. Seveda to na nek način pozabimo, ampak to je tudi to našo državo nekaj stalo, ne in zato nimamo v bistvu problema. Drugo, mi smo na nek način, kar je seveda tudi pomembno, regulirali cene zavodom, občinam in tako naprej, da naše lokalne samouprave in tako, ne bo, skupnosti, ne bodo imeli probleme, ampak, jaz bi rad iskreno povedal, ne, mene je zmeraj motilo, ko so rekli, Vlada je dala denar. Mi nič ne damo našega denarja, ker našega denarja ni nič, to je vse naš, vaš, naš denar, denar ljudi, gospodarstva in tako naprej, mi ga samo želimo na nek način na najbolj smotrn način transformirati naprej, da bodo vse ciljne skupine v tej državi relativno zadovoljni, zadovoljno.

Zato bi rad povedal, ker vem, da ste si zakon zelo dobro prebrali in je približno podoben kot je bil zakon, ki bo v naslednjem tednu dal prve učinke, zakaj učinke, zato, ker bo v naslednjem tednu, jaz vsaj upam, pa verjetno bo, izplačilo, prvo izplačilo za gospodarske družbe glede zakona, ki smo ga sprejeli v lanskem letu, pardon, se opravičujem, ja, sem že v naslednjem letu, se opravičujem, v, letos in naslednje leto bo, letošnje leto bo naslednje leto, v letošnjem letu bo izplačanih prvih 40 milijonov za gospodarstvo, ki se je prijavilo glede prejšnjega zakona. NRP-ji so, NRP-ji bojo na Vladi sprejet, denar bo šel iz rezerve na Spirit in Spirit bo naslednji teden, mi vsaj upamo oziroma prepričani smo, naslednji teden bo izplačeval prve tranše in verjemite mi, ker bo to prvič v državi, da smo na tak način reševali zadeve, sem zadovoljen, da je zadeva »zlaufalo« in zdaj bom še nekaj rekel, ne, velikokrat je lahko biti v opoziciji, tudi jaz sem bil kdaj pameten pri Covidu, pa vem, kako je bilo verjetno Vladi v prejšnjem mandatu težko, kako je »zlaufalo«, tudi jaz sem zdaj videl, da je bilo včasih, pa jaz sem bil malokrat preveč kritičen, kako so nekatere stvari, so mogle delati, pa nekateri moji sodelavci čez noč delat, pa pisat zakone, da jih imamo danes na mizi, zato pač, ker pač ta moment gasimo, gasimo zgodbo.

Zdaj, predlagali smo, zdaj bi šel na nekatere zadeve, ki smo predlagali, to, kar je gospodarstvo opozarjal in moram reči, da mi delamo ta moment zakon zaradi gospodarstva, zaradi nič drugega, mi delamo zakon za gospodarstvo. Zdaj, če mislimo, da delamo zakon zaradi katerega drugega, ne. Mi, če ne bomo ta moment gospodarstvu pomagali, bo gospodarstvo v naslednjem letu imel hude težave, če bo imel hude težave, ne bo mogel izplačevati plač, bo mogel odpuščati, bo mogel, ne bo plačeval davkov in tako naprej in ne bomo imeli v proračun določenih sredstev in če ne bomo imeli v proračunu sredstev, vemo kje smo in če bo gospodarstvo odpuščalo ljudi, bomo pač morali iz drugih transferjev tem ljudem isto denar dati. Saj, na koncu v bistvu krožimo. Zdaj se moramo samo odločiti na kakšen način pomagati. Seveda so pa nekje meje, nekje pa so meje in omejitve.

Se pravi, gospodarstvo je, smo, predlagali smo omejitev pogoja za začasnega ukrepa EBITDA, za posebno pomoč zaradi zmanjšanja gospodarske uspešnosti ter in tukaj moram povedati, da to Evropa na tak način, kot smo se mi lotili ta moment v shemi ne dovoljuje. Mi smo pisali, Ministrstvo za gospodarstvo je pisalo pismo komisarki, če bo treba, bo državni sekretar šel tudi v ali pa jaz v, h komisarki, da nam bodo dovolili povečanje tega EBITDA-ja, in spustili na našo shemo, da bomo lahko na nek način, na ta način tudi gospodarstvu pomagali. Potem ohranili smo vseh pet pomoči. Se pravi, mi imamo eno, če veste, imamo eno enostavno, pa štiri posebne in v bistvu vseh pet pomoči, vključno s pomočjo za energetsko intenzivna podjetja. Potem uredili smo možnost prijave tudi tistim upravičencem, ki posredno kupujejo energijo prek posrednih dobaviteljev, kar je tudi zelo pomembno. Potem smo na recimo problem, ki ga je predvsem imela Trgovinska zbornica, predvsem pa turisti, pa turistično gostinsko dejavnostjo, ker je ta zakon vezan na leto 2021. In vi veste, da je bilo v letu 2021 pet mesecev je država podjetja zaprla zaradi covida in ker osnovo delamo na leto 2021 in na porabo električne energije, seveda bi bili lahko s takšno dikcijo, ki je bila v shemi, to gospodarstvo v hudih težavah. Zato smo mi na predlog Obrtne zbornice, na predlog Obrtne zbornice in turistično, saj na koncu, meni so zdaj vsi iste zbornice, ker se mi zdi, da smo vsi na istem čolnu, smo upoštevali načelo sorazmernosti. Se pravi, tako kot je porabil v tistem 2019 potem na tisti se pač računal. V glavnem matematika je malo bolj zakomplicirana, ampak smo to uredili.

Drugo potem, kar smo naredili, predlagano je bilo črtanje posebnega postopka odobravanja pomoči nad 4 milijone evrov z namenom zagotovitve enakopravne obravnave vseh upravičencev. In kar je zelo pomembno, ker pa vi veste, da sem pa jaz vendarle dolgo bil v tej hiši, prejeli smo pripombe Zakonodajno-pravne službe, in jaz se tu res Zakonodajno-pravni službi zahvaljujem, ker zmeraj sem se čudil zakaj ministri zadnjo minuto pošiljamo zakon, ampak tako izgleda da je, smo upoštevali mnenje Zakonodajno-pravne službe, saj boste sami povedali, zato da je zakon, bom rekel, v skladu z vsemi zakoni in tako naprej.

Kar se tiče financ, kompleten zakon nas bo stal 1,2 milijardi evrov, to kar sem že rekel in toliko imamo denarja zagotovljenega v rezervah za naslednje leto. Samo za gospodarstvo, samo za subvencioniranje električne energije in plina bo šlo, pa te toplotne pare bo šlo 850 milijonov. Druga dva ukrepa, ki sta tako isto tako v tem zakonu je seveda ohranjanje delovnih mest. Potem bo državni sekretar še več povedal. Gre za 100 milijonov evrov v primeru, da bo prišlo do težav in da bodo ljudje mogli iti na čakanje oziroma na skrajšani delovni čas. Pa jaz vem, da z gospodom Maljevcem, ko smo se pogovarjali, nobenemu ni želja, da do tega pride, ampak pač moramo imeti to kot na nek način rezervno padalo. In drugo, kar je pa zelo pomembno ta moment za gospodarstvo, ker saj veste, cene bodo tudi če jih subvencioniramo, še zmeraj še zmeraj najmanj dvakrat višje ali pa trikrat višje, kot so bile v leta 2021, da bomo pomagali s sredstvi, ki se jim reče likvidnostna sredstva. In tukaj smo mi s sredstvi z Ministrstva za gospodarstvo, s križanjem s SID-om, s povratnimi sredstvi iz SID-a naredili ukrep, ki je težak in pa z našim podjetniškim skladom, ki je težek 200 milijonov in bomo lahko prišli do nek način likvidnostnih sredstev, ki bodo gospodarstvu seveda v naslednjem letu pomagal. Ukrep, kot sem že rekel, je pripravljen na podlagi začasnega kriznega okvirja pomoči Evropske unije. Moram reči, da je Evropska komisija v marsičem upoštevala naše slovenske predloge, čisto vse še ne, kar sem rekel, ta EBIDA, ampak na to, glede na to, kaj druge države delajo, upam, da mi ne bomo tista država, ki na nas ne bodo gledali. Verjamem, da bomo tu uspešni, nisem pa prepričan. In kot sem že rekel, ukrep je zelo podoben, kot je bil v letošnjem letu, vendar z nekimi izboljšavami. Edini problem je, če mene vprašate, pa saj to gospodarstveniki vejo, vhodna cena električne energije, ki je ta moment previsoka. Če bi bila ta električna energija 350 evrov bi mi zdajle v roku ene ure, če mene vprašate, ta zakon sprejeli in šli domov. To se pa zdaj vsi borimo kaj, kaj dodatno narediti. Se pravi, mi smo povečali, se pravi dovoljenje stopnje pomoči, zagotovili smo več sredstev, desetkrat več sredstev kot v lanskem letu, poleg treh smo dodali še dve novi pomoči. Omilili smo, bom rekel, ta vstopni pogoj. Veste, da v prejšnjem letu, če bi rekel, da bo en in polkratnik bi vsi ploskali, zdaj smo dali ena in polkratnik, lansko leto je bil dvokratnik glede na povprečje leta 2021. Spremenili smo pogoje za tako imenovana energetsko intenzivna podjetja in pomembna prednost je tudi pri enostavnejšem izvajanju, enostavnejši pomoči, ker nimamo nekih administrativnih ovir. To se na vse ve, tako, ja, hvala, saj pa mi bo še Matevž, ki je državni sekretar, ki je res na tem Zakonu o delal dan in noč, pa gospa Alenka mi bosta še pomagala pri vaših vprašanjih, vaših pogledih.

Se pravi, obdobje pomoči od 1. januarja do 31. decembra 2023. Res pa je, ko bo ta zakon sprejet, moramo iti mi še enkrat na potrditev te evropske sheme. Ključno, ker kličejo me v bistvu vsa podjetja, združenja, komunale in tako naprej, ne vem kdo vse, kjer bi lahko bil, bom rekel, vključen v to shemo. Moram reči, upravičenci glede te sheme so gospodarske družbe in zadruge, društva, zavodi, gospodarska interesna združenja, zbornice, sindikati, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Niso pa upravičeni mali poslovni odjemalci, ampak zakaj? Ker imajo regulirano ceno že zdaj. Mi smo jo samo podaljšali. In pa, bom rekel, tista dejavnost, ki se ukvarja s financami, pa z zavarovalništvom, ker oni niso v tem začasnem ukrepu, pa tudi, saj veste, pri njih elektrika, strošek elektrike ni problematičen, če smo čisto logični. Se pravi, upravičeni stroški sofinanciranja 40 do 80% stroškov nad 1,5 kratnika dviga cen elektrike, zemeljskega plina in kot sem že prej rekel, tehnološke pare. Skupna najvišja dovoljena pomoč je od 2 milijona evrov letno na upravičenca pri enostavni pomoči. To bo zelo jasno. Do 150 milijonov evrov na primer po posebni pomoči za podjetja v posebnih pogojih. Ampak tukaj bi rad jasno povedal, mi smo to shemo prepisali od Evrope. Takega podjetja, ki bi v Sloveniji dobil 150 milijonov ga ni, ga ni. Me bodo pa seveda tudi potem Vesna, nova direktorica Gospodarske zbornice, seveda popravila. Ampak kakor smo videli, takega podjetja ni, ampak okej. Potem, kar je zelo pomembno, določili smo najvišje dovoljenje povprečne cene za leto 2021 za elektriko in plin, pa omejili smo najvišjo možno zgornjo ceno za enoto energenta. Zakaj to govorim? Glede na to, saj vi veste, zdaj pa tako, 99,9 gospodarstvenikov je poštenih in dela zelo pošteno in se bori. Kakšen procent pa tudi malo lahko odigra. Se pravi, en bi lahko brez truda zdajle podpisal električno energijo za 700 evrov in rekel, saj mi bo država povrnila stroške in bi rekel, me to pač…, se ne bom potrudil. Mi smo tukaj omejili do 510 evrov država plača. Kar je nad 510 evrov ni subvencionirano. Zakaj? Zato, da na nek način tudi gospodarstvu rečemo malo se potrudite pri dobavi. Je pa res, zdaj bom pa iskreno povedal, da imajo ta moment gospodarstvo težavo dobiti ponudbe, težavo dobiti ponudbe. Jaz sem vsak dan na terenu, ni bilo dneva, da nisem med gospodarstveniki in približno si domišljam, da vse vem, ta moment zaradi vse strukture in zaradi vseh težav gospodarstveniki ne dobijo ponudbe. Potem pa kaj se še naredi? Ko dobi ponudbo mora v 15 minutah se odločiti, ali jo bo sprejel ali ne. Toliko daleč smo prišli in jaz to razumem. Druga in druga omejitev je 150 evrov na megavat. Tisti, ki ima 150 evrov na megavat, mi smatramo, da je zadeva še sprejemljiva, to je pač bil dogovor. Ne dogovor z gospodarstvom, ne dogovor z gospodarstvom. Jaz bom iskreno vse povedal, ne dogovor, ampak dogovor na Vladi in tukaj bi naredil piko.

Jaz zelo na kratko še bom povedal okoli vrst je pomoči. Kot sem rekel, imamo pet različnih vrst pomoči: enostavno pomoč, sofinanciranje, 50 %, 2 milijona evrov, najvišja skupna pomoč. Tukaj smo na pobudo kmetijstva všteli tudi kmetijstvo, se pravi, tisti, ki se s kmetijsko dejavnostjo ukvarja lahko dobi 250 tisoč evrov in z ribištvom do 300 tisoč evrov. Potem imamo pa, kot sem rekel, 4 posebne pomoči, se pravi, osnovna posebna pomoč, se pravi 50 % so financiranje do 4 milijone evrov po, potem imamo pa posebna pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost, če je padec 10 % / nerazumljivo/, to je malo zakomplicirana računica, ampak tukaj smo šli na nek način, zdaj tudi gospodarstvo v, smo jih poslušali, ne sme presegati 90 % / nerazumljivo/ v leto 2023 in tu lahko, potem dobijo do 100 milijonov evrov. Potem imamo pa še dve posebni pomoči. Ena je za energetsko intenzivna podjetja, kjer mora biti potreben priznan poseben status tudi tu je vezan / nerazumljivo/, ki pa ne sme presegati 70 % / nerazumljivo/ za leto 2023 in sofinanciramo 65 % in tukaj pa lahko pride podjetje, potem tudi do 50 %. Potem imamo pa še posebno pomoč v posebnih sektorjih, to so pa, papirničarji, tisti, ki delajo aluminij, steklo, rudnine. Tu je pa treba seveda imeti najprej priznan poseben status. Tudi tukaj je skupni obseg / nerazumljivo/ ne sme presegati 70 % v letu 2023. Tukaj se pa sofinancira 80 %, tukaj je pa ta najvišja vrednost 150 milijonov, ki pa mislim, da kolikor je, smo se tudi z Gospodarsko zbornico in pa tudi kolikor mi zdaj spremljamo takega podjetja, ki bo dobil 150 milijonov evrov ni, bo pa dobil seveda določene milijone in prav, da jih dobi. Upravičenec lahko uveljavlja, ne more zdaj izbirati, lahko uveljavlja samo eno pomoč in to je to.

Imamo pa, potem tudi v tem zakonu, kar je tudi prav, seveda nekatere kontrole, ki jih moramo narediti, ker saj veste, na koncu koncev milijardo 200 gre iz proračuna, to gre davkoplačevalski denar in gre denar, ki ga je vplačal in gospod Lotrič in gospod Horvat, da ne naštevam vsi in moramo na nek način te zadeve kontrolirati. Kontrolirati pa na tak način, da vemo kaj kontroliramo, to je ključno in smo na nek način naredili kar nekaj varovalk, ki se nam zdijo seveda logične.

Sedaj pa samo še to, kar se tiče izplačil in načina izvedbe. Zadeva bo relativno poenostavljena. Mi se zavedamo, da bo pritisk na Spirit, če je bilo letošnje leto, mislim, da tisoč 137 upravičencev se je prijavilo na Spirit in je zadeva zlaufala in tako naprej bo drugo leto teh upravičencev krat 10 in bo seveda čisto neka druga dimenzija, ampak okej. Upravičenec bo izpolnil digitalno vlogo v aplikaciji agenciji Spirit do 28. februarja leta 2023. Potem bomo pa v letu 2023 bomo izplačali na nek način si želimo mesečno, vendar bomo podjetja najprej ugotovili prve tri mesece, tri mesece in bomo kvartalno, prvi mesec, prvi kvartal bo, konec marca, bomo izplačali za nazaj januar, februar, marec. Ker je problem v likvidnostni, smo se dogovorili in bomo iščemo varianto, da bodo zapadle fakture v teh treh mesecih, da podjetje ne bo dolžan plačati tiste mesece kakor zdaj, ampak ko bo dobil sredstva. Zakaj? Ker ta moment energetske družbe gospodarstvu pošiljajo pogodbe, kjer je plačilni rok 8 pa 15 dni. Vi pa veste, da tisti, ki se malo z gospodarstvom ukvarjate, da so nekateri imeli sedaj 60, tudi 90 dni rok plačila, ko so bili časi zelo drugačni. Zato mora država tu pomagati, se pravi, da ko boste dobili prvo trajnejšo izplačano, boste lahko plačali dobaviteljem. S tem bomo na nek način rešili za prve tri mesece likvidnost, potem pa glede na mesečno izplačilo.

Zdaj mi bomo, podjetja bodo potem prejemala redno mesečno plačilo v višini 80 %. Zakaj? Vi veste, da gre vse to gre na nek način oceno koliko se bo električne energije porabil, ker noben točno ne ve koliko se bo električne energije v naslednjem letu porabil. Potem pa v, mislim, da v juniju se bodo pa ti podatki na nek način preverili in konec leta bodo dobili razliko 20 % v primeru, da je pač bilo porabljeno toliko električne energije. Če bo kdo naredil kakšno napako, ampak bom rekel, pa ne bom rekel zdaj goljufal, pač bo mogel vračati, drugače bo pa dobil vse izplačano. To je to. In zadnje izplačilo pa bo to, kar sem rekel, teh 20 % bo pa 28. 2. v letu 2024, kjer se pač upošteva, kot sem zdaj rekel, korekcija, poračun glede na dejanske stroške. To je to.

Zdaj na kratko samo še okoli ugodnih likvidnostnih posojil, ki jih bo za cirka 250 milijonov evrov. Gre za tri vrste pomoči. Gre za… in tudi že v letošnjem letu so iz Slovenskega podjetniškega sklada te pomoči 30 milijonov v 2023 in 20 milijonov evrov v letu 2024 in to bodo posojila v velikosti 100 tisoč evrov za podjetje. Moram reči, da tudi v letošnjem letu so ta posojila isto na nek način bila sprovedena. Potem imamo pa še tisto, kar je pa razlika, so pa finančni instrumenti SID banke v sodelovanju z našim ministrstvom. Poleg kreditov za investicije je možno seveda tudi pridobiti samo za obratna sredstva. Zdaj eni pravijo, da tukaj se lahko pač govorimo antikrizni ali pa ukrep finančnega inženiringa. To so mi napisali strokovci, nisem se jaz tako lepo spomnil. Ampak tu pa gre za 150 milijonov evrov. To je to.

Kar se tiče ohranjanja delovnih mest, se pravi čakanje na delo, pa skrajšan delovni čas bi pa prosil državnega sekretarja, ki je tukaj, ker če bo seveda lahko - Ali pa gospo Mojco Peršina?- gospa Mojca Peršina, ki je generalna direktorica, ki moram reči, da nam je v tem času neizmerno veliko pomagala in sodelovala. To je na kratko za začetek.

Hvala.