Govor

Igor Šoltes

Se zahvaljujem za zelo zanimivo razpravo, že toliko nisem, bi rekel, tako vsebinsko slišal, da bi take teme prihodnosti govorim.

Kar se tiče tega, ne pogodbenega razmerja. To pomeni, da jaz nimam pogodbe v smislu klasičnega obligacijskega razmerja med eno in drugo stranko, ampak samo uporabljam nek sistem, uporabljam sistem, ampak nisem pa sklenil klasične pogodbe, sem pa v tem tako imenovanem ne pogodbenem razmerju. Tako, da to je poseben inštitut, ki se seveda uporablja tudi v civilnem prav.

Glede omejitve odškodninske odgovornosti. Sama uredba zaenkrat ne opredeljuje nekih višin škod, zaradi tega, ker se nanaša na vse potencialne primere. Recimo, vi ste govorili o jedrski nesreči, ta je zelo ne zamejena, ampak se nanaša konkretno na eno področje. Pri tej umetni inteligenci pa se ta lahko zgodi tudi pri jedrski, lahko se zgodil, to kar je spoštovani gospod Kaloh rekel, recimo pri v zdravstvu. Recimo na operaciji očesa, ki ti operira umetna inteligenca, kdo je odgovoren za to? Mogoče tu samo eno pojasnilo, v zdajšnjem sistemu, kjer je umetna inteligenca na nek način še vedno v rokah nekega upravljavca, ki s tem krmari ali pa daje neke vhodne podatke, je seveda odškodninska odgovornost na strani upravljavca. Umetna inteligenca sama po sebi ne je izvzeta, ker kaj pa je to, ali je to snov ali je to predmet, saj to so, bom rekel, bolj take razprave o prihodnosti. Tudi v Evropskem parlamentu, moram reči, smo več kot postavili na to vprašanje, recimo tudi vprašanje odgovornosti, predvsem pa tudi etike ali umetne inteligence, na kakšen način govorimo o teh etičnih standardih, ki se uporabljajo v delu poslovanja. Tako da prepričan pa sem, da bo neki limiti po posameznih področjih, do tega bo lahko prišlo. Bo pa zanimivo spremljati, ali se lahko umetna inteligenca zavaruje za primer odškodninske odgovornosti in kakšne bodo premije v takih primerih Govorim o tem, ker ti z odškodninsko odgovornostjo, kar se dogaja oziroma z zavarovanjem lahko tudi omejiš višino do določene vsote, od tam naprej zavarovalnice krijejo škodni dogodek. Tako, da to so vse vprašanja prihodnosti, prepričan pa sem, da se bo po moje zelo hitro, v parih letih pokazala potreba po določeni dopolnitvi te uredbe, zato pa je lažje uredbe spreminjati kot same direktive. Moram še reči, da za države članice je to bolj ali pa hitrejši postopek. Tako, da predvsem mislim, da bo, prihodnost pokazala v katero smer bo potrebna še dodatna pravna ureditev tega področja. Pomembno pa je, da smo dobili izhodišča iz katerih oziroma vsaj določeno pravno podlago iz katere lahko potem črpamo pravni okvir za prihodnost. Hvala za besedo.