Hvala predsedujoča za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci, dobro jutro, rana ura.

Torej, gre za stališče Slovenije do predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi pravil o nepogodbeni civilni odgovornosti o umetni inteligenci.

Gre pravzaprav za prvi tak primer, ki ga naslavlja Evropska komisija in gre pravzaprav za zelo zanimiv dokument, zlasti s stališča, ker v prihodnosti se bomo vse prej morali soočiti z umetno inteligenco, vedno bolj pogosto. In tu se bo postavilo mnogotero o številu vprašanj, od vprašanj, bom rekel, etike, do vprašanj seveda tudi odgovornosti v delovanju umetne inteligence, da pravzaprav ta imaginarni pojem počasi pripeljemo tudi v nek pravni okvir, ker sicer smo na bolj nevarni strani, kot si mislimo.

Evropska komisija je oktobra letošnjega leta predstavila predlog Direktive o odgovornosti na področju umetne inteligence in predlog se nanaša na področje, ki ga doslej evropsko pravo še ni urejalo. Predvsem je pa namen te direktive olajšati položaj odškodninskega upravičenca, če uveljavlja nepogodbeni civilno pravni odškodninski zahtevek na temelju krivdne odgovornosti, in da je do nastanka škode prišlo zaradi uporabe umetno inteligenčnega sistema. Sliši se kar zapleteno, gre pa predvsem za to, no, dokazno breme. Skratka, meni kot oškodovancu, če menim, da mi je bila povzročena škoda zaradi delovanja te umetne inteligence, lahko del krivdnega bremena prenesem na tega oziroma na upravljavca na način, da predloži on dokaze in evidentiranje delovanja sistema, na podlagi katerega potem lahko lažje uveljavljam svojo odškodnino.

Predlog uvaja pravila, ki bodo olajšala položaj oškodovancev, tako da bi lažje, ceneje in hitreje uveljavljali svoje odškodninske zahtevke. Predlog direktive pa razlikuje med načinom uveljavljanja zahtevka za umetno inteligenčni sistem velikega tveganja in za uveljavljanje zahtevka glede vseh ostalih umetno inteligenčnih sistemov. Potrebno je seveda reči, da predlog direktive obeh vrst sistemov ne opredeljuje, temveč se poslužuje definicij s predloga akta o umetni inteligenci, glede katerega je akt svet sprejel splošen pristop 6. decembra.

Ključna določba predloga direktive pa je, da pač, kot sem rekel, če bi potencialni oškodovanec verjetno izkazal, da je ta umetno inteligenčni sistem velikega tveganja povzročil škodo, bi lahko zahteval od nasprotne stranke razkritje ali zavarovanje dokazov tudi po sodni poti. Se pravi, predlog določa, da v primeru, če zavezanec za razkritje podatkov o letih ne bi hotel razkriti ali zavarovati dokazov, bi se, to je pomembno, ne domnevala vzročna zveza med krivdno odgovorne osebe in vzhodnimi podatki, se pravi na eni strani med krivdo odgovorne osebe pa povzročeno škodo, če zelo zelo poenostavim, ta del. In mislim, da, gre pa predvsem za to, ker oškodovancem je skoraj nemogoče ali pa izjemno zahtevno, drago dokazovati, bom rekel, to vzročno zvezo neki umetni inteligenci, če ne bi bila umetno inteligentna, potem bi bili mi tisti, ki bi vodili. Ravno zaradi tega je šlo evropsko pravo v smeri, da neko olajša to breme krivde ali pa breme odgovornosti in jo prelaga pravzaprav na ta visoko ali pa sistem velikega tveganja.

No, pri teh umetno inteligenčnih sistemih, ki niso sistemi velikega tveganja, pa bi taka domneva veljala bolj omejeno, se pravi samo v primeru, če bi šlo za odškodninskega upravičenca, ki bi imel pretirane težave dokazati vzročno zvezo, kar bo moralo pa ugotavljati sodišče.

Zelo bo zanimivo seveda spremljati sodno prakso, tudi na evropski ravni, kako bodo to po posameznih državah sodišča razsojala. Tako da, če rečem, pustimo se presenetiti. Pomembno pa je, da imamo prvi tak pravni okvir v okviru Evropske unije. Je pa res, da s tem se bo tudi Slovenija v svojem notranjem kazensko pravnem sistemu morala ali pa odškodninskem sistemu morala soočiti in teh, bom rekel, »sui generis« pojavov bo verjetno vedno več.

Bi pa mogoče tu omenil samo še eno zadevo. Pred, mislim da, dvemi tedni smo se vrnili iz obiska Sveta Svetu Evrope, in tam je poseben poudarek dan tudi Konvenciji o umetni inteligenci, ki je šel že čez drugo branje Sveta. Gre pa za to, da Svet postavlja, bom rekel, temelje, postavlja standarde, postavlja ta okvir razumevanja umetne inteligence v prostoru. Evropska unija, ki pa včasih oziroma včasih malo tekmujejo eden z drugim, to je mogoče malo moteče v tem prostoru, in namesto, da bi bolj sodelovale, pa določa s svojo uredbo, ki še ni sprejeta, ki je v teku razprav, bo določila pa, bom rekel, bolj pravila pa sankcije, če rečem bolj ta kaznovalni del. Slovenija tukaj tudi preko svojih predstavnikov aktivno deluje v obeh dokumentih.

Je pa dejstvo, na to smo tudi v Strasbourgu opozorili, da ta pravila, ki jih pripravlja Uredba s strani Evropske komisije, ne more ignorirati vsebine, ki jo bo določil Svet. Skratka, mora se nasloniti na tudi ta pravni okvir ali pa na standarde, ki jih bo postavil Svet Evrope. Tako da, mi močno si želimo in tudi izražamo stališče, da morajo, da mora Evropska komisija in Svet, Evropski svet, Council of Europe, čim bolj tesno sodelovati pri teh vprašanjih, ki se tičejo izzivov, bom rekel, za celoten ali pa za, ne za obe instituciji, ampak pravzaprav za njeno članstvo v tem širšem pomenu besede.

Tako da, mi seveda podpiramo to, ta predlog direktive Evropskega parlamenta.

In to je z moje strani zaenkrat vse.

Hvala.