Hvala lepa predsednica.
Lep pozdrav!
Poslanke in poslanci, kolegi z Ministrstva za finance, Ministrstva za infrastrukturo, spoštovana državna sekretarka in moji sodelavci.
Moja predstavitev bo nekoliko drugačna, kot je bila predstavitev državne sekretarke. Malce manj se bom ukvarjal s številkami, ker vem, da ste jih dobro preučili in bolj se boste lahko vanje poglobili z mojimi sodelavci. Sam se bom poskušal orientirati na usmeritve, ki jih poskušamo na Ministrstvu za okolje in prostor zasledovati v skladu s koalicijskim dogovorom in s cilji, ki smo si jih na ta način zastavili.
Pa bom začel. Včeraj zvečer, ko sem si gradivo za današnjo sejo odnesel domov in preden sem se mu lahko še bolj natančno posvetil, sem imel priložnost pospremiti izpad svojega najmlajšega sina in sam od sebe je začel razlagati, kako bo, ko bo odrastel, začel z inovacijami na področju prometa in bo izumil avto na limone. To najbrž bo težko delo in mu ne bo uspelo, kaže pa na to, da smo kot družba in skupnost na pravi poti, če se tudi naši najmlajši zavedajo, da je obstoječ družbeno ekonomski sistem preživet in da bo potrebno najti rešitve, ki bodo zagotavljale kvalitetno in zdravo življenjsko okolje z prijemi, ki bodo zmanjšali uporabo virov in bodo upoštevali omejitve, ki nam jih postavlja naš planet. To nam je nenazadnje pokazalo tudi zadnje poletje, ko smo v Sloveniji in Evropi doživeli sušo, ki jo še ni bilo. In nekaj mesecev za tem pa vidimo, da se moramo že ukvarjati s poplavami in sanacijami teh naravnih nesreč. Tu lahko seveda omenim tudi požar na Krasu in ena od stvari in usmeritev našega ministrstva je tudi, da bomo požare umestili v Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč kot naravno nesrečo. Temu zaenkrat še ni tako. Zadnje poletje nas je opozorilo tudi na to.
In, če se sedaj preselim na proračunska dokumenta proračuna za leto 2023 in 2024. Tu me prav v luči tega, kar smo doživeli v poletju in tudi jeseni, veseli, da smo zagotovili dovolj velika sredstva za gospodarsko javno službo urejanja voda. To je bila dolgoletna želja na Ministrstvu za okolje in prostor, dolgoletna želja tudi lokalnih skupnosti in vodarjev in s tem proračunom, ki ga imate na mizi, ta sredstva sedaj zagotavljamo v dovolj veliki meri, da bomo lahko to službo opravljali kvalitetno in da nesreče in da škode, ki jih bodo povzročale naravne nesreče, ki bodo v vsakem primeru vedno bolj pogoste, ne bodo več tako velike.
Zagotovili smo v okviru proračuna za leto 2023 in tudi 2024 tudi dovolj sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč. Tu bom izpostavil zaključevanje sanacije po potresu v Posočju leta 2004 in pa tudi začetek sanacije po potresu v Petrinji v letu 2000. Prav tako se v tem sklopu zagotavljajo tudi sredstva za odpravo posledic velikih in pa tudi manjših plazov.
Letošnje poletje nam je pokazalo tudi to, da v zadnjih štirih desetletjih ta država, pa tudi lokalne skupnosti, niso opravile svojega dela, kar se tiče vodooskrbe slovenske Istre in v okviru proračunov, še bolj pa v okviru nove kohezijske politike od leta 2021 do 2027, predvidevamo sredstva za tiste kratkoročne ukrepe v okviru vodnega sklada, za dolgoročne ukrepe pa v okviru kohezijske politike, za rešitev tudi tega problema. V tem trenutku vam še ne morem povedati natančno, kako bomo se lotili te težave, potekajo pa sedaj usklajevanja z lokalnimi skupnostmi, z komunalnimi podjetji na območju Krasa, Notranjske in pa Slovenske Istre in v naslednjem mesecu mislim, da bomo lahko pred slovensko javnost prišli tudi z usmeritvijo in rešitvami, ki jih predvidevamo na tem področju.
Ker je vodooskrba ena od tistih prioritet, s katerimi se na Ministrstvu za okolje in prostor ukvarjamo, bom tu izpostavil tudi postavko, ki je sicer relativno nizka, je pa s političnega vidika pomembna. Zagotavljamo v letu 2023 financiranje vodooskrbe v Občini Kanal, in sicer za priključitev na vodni vir Mrzlek. To je bilo v državnem proračunu planirano že v letu 2022, zaradi zamud na projektu, ki ga izvaja lokalna skupnost, pa seveda ta sredstva premikamo v naslednje leto, da se bodo ta projekt lahko izvedli.
Sanacija starih bremen je tudi ena pomembnih postavk. Tu smo v zadnjem času uspeli pridobiti gradbeno dovoljenje, vsa potrebna upravna dovoljenja za sanacijo odlagališča Bukovžlak in ta sredstva potem za izvedbo te sanacije zagotavljamo tudi v proračunu. To je pomembno s tega vidika, ker je nam tu za vratom visi tožba Evropske komisije in res je bil zadnji čas, da pridemo tudi do izvedbe skozi proračun, sedaj zagotavljamo sredstva za leto. V tem okviru bi omenil tudi sredstva za zapiranje Rudnika Žirovski vrh,: kjer v okviru proračuna zagotavljamo tudi sredstva za omejeno rabo prostora. Tukaj imamo za cilj, da skupaj z lokalno skupnostjo in z rešitvijo še nekaterih lastniških zadev pridemo v najkrajšem možnem času tudi do res zaprtja tega rudnika.
Ker je tako z vidika Vlade, koalicije, ena od prioritet tudi digitalizacija, moram omeniti projekt e-prostor, ki bo za državljane predvsem pomenil lažjo dostopnost do prostorskih podatkov in pa učinkovitejše storitve zbrane na enem mestu. Tu nadaljujemo projekt, ki je po mojem mnenju ključnega pomena za to, da bomo poenostavili, pohitrili postopke za državljane, pa tudi za investitorje. Pomembno se mi zdi izpostaviti tudi, da ponovno povečujemo sredstva za nevladne organizacije, in sicer predvsem iz podnebnega sklada. Z njimi vzpostavljamo partnerski odnos. Vem, da se v vseh detajlih ne bomo strinjali, o vsaki podrobnosti, sem pa prepričan, da imamo skupen cilj, to je pa zdravo in kvalitetno življenjsko okolje za vse prebivalce Republike Slovenije.
V proračunu za leto 2023, imate zabeleženih tudi 153 milijonov evrov, za zaključevanje kohezijske politike od leta 2014 do leta 2020. Tu bo največji izziv izvedba projektov predvsem na poplavni varnosti. Skupaj s sodelavci na Direktoratu za vode in investicije in pa na Direkciji za vode, se trudimo, da bi bili čim bolj učinkoviti, in da bi projekte, ki so bili zastavljeni, tudi dokončali tako kot je predvideno, do konca naslednjega leta.
Ker sem se že dotaknil kohezijske politike, ki se zaključuje, moram pred odborom, poslankami in poslanci povedati še to, da sem zadovoljen z novim kohezijskim okvirom kohezijske politike do leta 2027. Predvsem bi tu izpostavil sredstva, ki bodo v tem okviru namenjena za vodooskrbe slovenske Istre. Ker pa ni vse delo Ministrstva za okolje in prostor zabeleženo samo v proračunu, bom tu pred vami omenil še načrt za okrevanje in odpornost. Ne vidite ga na postavkah Ministrstva za okolje in prostor, je pa iz izvedbenega vidika, to dela delo mojih sodelavcev in tu bom izpostavil zaključevanje razpisa za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj. Tukaj smo že izdali 34 odločb za projekte, stanovanjske gradnje po celi Sloveniji, 60 milijonov evrov bo iz tega okvira namenjeno temu.
Oskrba s pitno vodo in odvajanje in čiščenje odpadnih voda, sta dva naslednja razpisa, ki se v tem trenutku na Ministrstvu za okolje in prostor izvajata. Približno 34 milijonov evrov evropskih sredstev je namenjenih tej vsebini in v tem trenutku se s sodelavci trudimo, da tu postopke čim bolj pohitrimo. Ta dva razpisa sta namenjena slovenskim občinam, ki so jih vzeli zelo resno, bo pa potrebno tukaj, kot sem rekel, racionalizirati in pohitriti postopke in delo na ministrstvu gre zdaj v tej smeri.
Najpomembnejša postavka, načrta za okrevanje in odpornost. V povezavi z delom ministrstva za okolje in prostor pa je zmanjševanje poplavne ogroženosti in drugih podnebno pogojenih nesreč. Tukaj imamo planiranih kar 335 milijonov evrov, predvsem na protipoplavnih ukrepih v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in slovenskimi občinami, ki pripravljajo projektne dokumentacije, projektno dokumentacijo, nato pa bomo sfinancirali te projekte iz evropskih sredstev na načrta za okrevanje in odpornost. Tu bo to velik izziv. Verjamem, da je ekipa, ki jo imamo na ministrstvu in na direkciji sposobna te izzive tudi prijeti na pravi način in da bomo na tem področju v naslednjih letih uspešni in da bomo na ta način zagotavljali tisto, kar je na nek način poslanstvo Ministrstva za okolje in prostor, kar je cilj te Vlade in tudi mene kot ministra in sicer, da zagotavljamo zdravo in kvalitetno življenjsko okolje za vse prebivalce Republike Slovenije. Hvala.