Govor

Tina Seršen

Hvala. Spoštovani! Predlog direktive je komisija objavila kot odziv na rusko invazijo na Ukrajino, ki je posledično okrepila zavedanje o pomembnosti energetske neodvisnosti od fosilnih goriv ruskega izvora. Prenova teh treh direktiv tako predstavlja del prizadevanj za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv ruskega izvora ter pospešitev zelenega prehoda. Direktiva posega v tri druge direktive, zato bi morda predstavila ključne elemente posameznih sprememb, ki so predvideni.

Torej, kar se tiče Direktive 2018/2001 o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Ta predlog direktive predvideva zvišanje cilja za delež OVE v bruto končni porabi EU do leta 2030, torej povečanje s 40 % na 35 % delež, kar nadgrajuje cilj, ki je bil dogovorjen v okviru splošnega pristopa na direktivi iz junija 2022. Naj spomnim, da je lani bil v pogajanje predan zakonodajni paket, tako imenovan Pripravljeni na 55, in pogajanja o vseh teh direktivah se praktično zaključujejo. S tem predlogom komisija želi povišati cilje, ki so v končni fazi pogajanj. Slovenija seveda ta povišanje deleža OVE do 2030 podpira, a dodaja, da se morajo hkrati upoštevati tudi vse relevantne okoliščine, ki vplivajo na uvedbo teh ukrepov, to je v primeru Slovenije predvsem relativno visok delež zaščitenih območij pod Naturo 2000 ter visok delež prometa v končni rabi energije oziroma prometni sektor porabi pri nas največ energije.

Druga pomembna novost, ki jo Evropska komisija predlaga, je, da države sprejmejo načrte oziroma določijo neka tako imenovana namenska območja za obnovljive vire, tako imenovane Go… / nerazumljivo/, ki so še posebej primerna za postavitev naprav za proizvodnjo OVE, in to Slovenija seveda podpira. Sama tudi trenutno zaključuje prvo takšno študijo, ki bo taka namenska območja designirala.

Tretji pomembnejši element, ki ga prinaša nova direktiva, je, da se razširi področje uporabe postopka izdaje dovoljenj, pri čemer se vpeljuje cel kup manjših upravnih popravkov oziroma da se uvede hitrejše upravne in sodne postopke, ki so na voljo. Tudi to Slovenija podpira.

In kot zadnje bi izpostavila, da Evropska komisija predlaga, da se zagotovi, da se za naprave OVE ter tudi njihovo priključitev na omrežje in samo povezano omrežje ali sredstva, ki se uporabljajo oziroma pametna za hranilnike, recimo, šteje, da so v prevladujočem javnem interesu, kar je zelo pomemben korak naprej. In tudi to Slovenija zelo podpira.

Druga direktiva, v katero ta predlog pomembno posega, je Direktiva o energetski učinkovitosti stavb. Tu v bistvu komisija predlaga, da se uvede obveznost za države članice, da zagotovijo, da so vse nove stavbe zasnovane tako, da se optimizira njihov potencial za proizvodnjo sončne energije, kar seveda Slovenija podpira. Tu pa bomo opozarjali na nekatere posebnosti našega nacionalnega stavbnega fonda, kot recimo velik delež kulturno zaščitenih stavb.

Tretja direktiva, v katero ta predlog posega, je pa Direktiva o energetski učinkovitosti. Tu komisija predlaga, da se zviša cilj EU do leta 2030, in sicer z 9 % na 13 % odstotkov prihrankov glede na leto 2020. In tudi to Slovenija podpira.

Hvala.