Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je preučila pobudo v okviru svojih pristojnosti v delu, ki se nanaša na izpodbijana zakona in podala precej obširno pisno mnenje 28. oktobra. Z namenom osvežitve zadeve bom izpostavila nekaj ključnih izhodišč.

Pobudnik, ki se oskrbuje s pitno vodo iz Vodarne Kleče v Ljubljani izpodbija določbe treh predpisov kot skupka pravil. In sicer, Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, Zakona o vodah in uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, kolikor se nanašajo na VVO-1 - to je na vodovarstveno območje z najstrožjim vodovarstvenim režimom. Pobudnik zatrjuje, da so ti predpisi v nasprotju z Ustavo, ker ne prepovedujejo uporabe vseh FFS, to je fitofarmacevtskih sredstev na VVO-1, da naj bi imele izpodbijane zakonske določbe preskopo normativno vsebino in se zato v nasprotju z ustavnim načelom legalitete meni, da vprašanje dopustnosti uporabe FFS na VVO-1 z izpodbijanimi predpisi predstavlja neposredno urejanje človekovih pravic uporabnikov pitne vode iz teh območij. Da so ti predpisi tudi v nasprotju z EU zakonodajo, predvsem okvirno direktivo o pesticidih. Predlagal je tudi začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb uredbe. Ustavno sodišče je 16. junija letos izdalo sklep, s katerim je pobudo sprejelo in dokončne odločitve zadržalo izvrševanje izpodbijanih določb vodovarstvene uredbe, kolikor dovoljuje uporabo FFS na VVO-1. V obrazložitvi je Ustavno sodišče izpostavilo naslednja ustavno pravna vprašanja: Ali Zakon o FFS in Zakon o vodah vsebujeta dovolj določena merila za podzakonsko urejanje vodovarstvenega režima na VVo-1? Vprašanje skladnosti izpodbijane ureditve s pravom EU. Ter, da je od te presoje odvisno ali je izpodbijana ureditev ustavno skladno določila prepoved uporabe FFS le neposredno na območju Zajeti ali pa bi morala to določiti na celotnem VVO-1?

Glede vprašanja skladnosti izpodbijane ureditve s pravom EU se mnenje Zakonodajno-pravne službe sklicuje predvsem na dosedanjo ustavno sodno prakso. Glede zatrjevane neskladnosti z načelom legalitete so v mnenju podana podobna podrobna pojasnila o tem, da dajeta oba zakona dovolj določena merila za podzakonsko urejanje. To je za določanje zaščitnih pasov na podlagi Zakona o FFS in za določanje vodovarstvenega režima na podlagi Zakona o vodah. Podana so bila tudi pojasnila glede vsebine direktiv, tako okvirne direktive o pesticidih kot okvirne direktive o vodah in glede razmerij med njima. Poudarjeno je bilo še, da mora podzakonski predpis pri podrobnejšem urejanju zakonske materije slediti namenom in ciljem zakona kot tudi načelu previdnosti, ki je avtonomno na čelo okolijske politike Evropske unije.

V mnenju Zakonodajno-pravne službe so podana tudi pojasnila glede zatrjevane ne pa obrazložene neskladnosti z drugimi določbami Ustave. Namreč oba zakona določata zakonski okvir za podrobnejše podzakonsko urejanje varstva vode, ki se uporablja za pitno vodo pred onesnaženjem. Z zakonoma država kot skrbnik okolja izpolnjuje svojo dolžnost skrbeti za zdravo življenjsko okolje na podlagi drugega odstavka 72. člena Ustave in v ta namen določa pogoje in način opravljanja gospodarskih in drugih dejavnosti. Z zakonoma država izpolnjuje tudi svojo primarno obveznost, ki izhaja iz ustavne pravice do pitne vode. Z vpisom pravice do pitne vode v Ustavo je namreč varstvo virov pitne vode povzdignilo na ustavno pravno raven.

Na koncu je ob mnenju ZPS pojasnjeno še, da gre pri določanju zaščitnih pasov in vodovarstvenega območja za strokovno vprašanje, ki je odvisno od strokovne presoje več okoliščin, kar terja odločanje o posamičnem primeru v primeru z izvršilnimi predpisi, česar ni mogoče abstraktno urejati.

Hvala.