Hvala.

Lep pozdrav vsem!

Mi v zadnjega pol leta obravnavamo kar nekaj ukrepov, predlogov zakonov, ki se dotikajo energetske krize, posledično višjih stroškov, zniževanja cen energentov, posredno zniževanja pritiska na inflacijo in tako naprej. In do zdaj smo obravnavali vse te ukrepe na zelo parcialen način. Nekajkrat je bilo že izpostavljeno, da bi bilo potrebno te stvari spraviti v en regulatorni okvir in nekako poskrbeti za neko sistematičnost, preglednost, da ne prihaja do podvajanja in da tudi tisti, ki jih ti ukrepi naslavljajo, vidijo kaj in na kakšen način lahko s to pomočjo računajo v prihodnjem letu. To ni bilo upoštevano. Jaz mislim, da bi bilo za naprej za razmisliti. Ne glede smo ime, ne glede na to smo imeli v preteklem obdobju, ko je bila neka druga kriza, covid kriza, en tak primer, ki se je izkazal za dobrega, govorim o PKP zakonih, kjer je bila materija obravnavana od A do Ž v celoti. To govorim zaradi tega, ker ko nekdo, ki se sprašuje ali bo še lahko normalno obratoval prihodnje leto ali ne, ali bo prisiljen za nekaj mesecev zapreti obratovanje in ko spremlja te razprave tudi danes, moram reči, da ne ve kje je. Zaradi tega bi bilo prav, da tisti, ki predlagate te rešitve na praktičen primer poveste za enega konkretnega uporabnika, ki je imel v letu 2020 X ceno energije, koliko bo zdaj ta cena v prihodnjem letu za tega uporabnika višja in koliko bi bila višja, če tega zakona ne bi bilo. Mislim, da to vsi pričakujejo in pričakujejo tudi odgovore na konkretna vprašanja, ali je s temi ukrepi zagotovljeno, da nekateri ne bodo kljub vsemu ostali brez dobaviteljev ali temu ni tako. Ker tam nekje sem videl, da je v enem členu napisano, da naj bi Vlada intervenirala.

Jaz ne vem, če Vlada intervenira v takem primeru, verjetno imamo kakšne druge inštitucije, ki posežejo v takem primeru, da zagotovijo dobavitelja. Zdaj med prvimi ambicijami, prvima dvema ambicijama v tem 1. členu je napisano, da je ambicija tega zakona zmanjšati uvozno odvisnost pri oskrbi z energijo. Zdaj verjetno v enem letu se to ne da, da se pa v daljšem obdobju. In zaradi tega bi bilo verjetno danes za slišati odgovor na vprašanje, kaj se dogaja z največjim projektom, ki lahko dolgoročno bistveno zmanjša našo uvozno odvisnost in nas naredi ne samooskrbne, ampak celo več in tu je nuklearka, drugi blok nuklearke. Kje smo zdaj s temi postopki? Kaj se je zgodilo v zadnjega pol leta? In, kako naj bi se dogajalo in kako v prihodnje? Ker ti ukrepi, ki so predvideni za povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije, vse ostalo lahko podvojimo v roku leta dni, pa to ne bo kaj bistveno pomenilo pri zagotavljanju stabilne in večje oskrbe z električno energijo. Tako da mogoče bi bilo za povedati kje v tej luči teh ukrepov, ki jih imamo tukaj v tem zakonu, se najde ta projekt? In, kakšni koraki so bili narejeni v zadnjega pol leta za to, da bi se iz mrtve točke, na kateri je bil dolgo, dolgo let, tudi premaknil?

Potem moram reči, da podpiramo ta amandma, ki je bil vložen glede podpore tistim, ki za ogrevanje uporabljajo pelete, ker je bil ta cenovni pritisk v zadnjem obdobju izjemno visok. In to, kar je tukaj predvideno, ta subvencija 100 evrov na tono delno ublaži ta strošek, približno tretjina, ne v celoti, ampak vsaj nekaj je. Tisto, kar pa predlagamo, je pa časovnica veljave tega ukrepa. Zaradi tega smo v tej smeri tudi vložili amandma, ki popravlja to, kar imate vi v vašem amandmaju napisano in kjer se ta pomoč daje samo za obdobje 1. 9. do 30. 11. letos. Se pravi, tisti, ki so nabavili to gorivo v tem obdobju, bodo do te podpore upravičeni. Vemo pa, da ljudje ne nabavljajo večinoma velikanskih količin, ampak glede na pač prihodkovne zmožnosti postopoma. Zaradi tega predlagamo, da ta ukrep je nediskriminatoren in velja za vse, ki bodo pač želeli po njem poseči do omejitev, ki veljajo do 31. januarja prihodnje leto. Toliko glede tega za začetek.

Drugače pa, če jaz prav razumem, razumem narobe, se električna energija limitira na nivoju 180 evrov megavatna ura. In tukaj je vprašanje, zakaj je razlika pri elektriki proizvedeni iz drugih virov in pri tisti proizvedeni iz lignita, če poenostavljeno povem.

No, pa še nekaj bi rad rekel, recimo, če bi to razpravo, ki jo danes poslušamo o tem, kako nas v tej situaciji zdaj lahko na nek način reši premog, umazan vir energije, če bi razpravljali kakšno leto nazaj, jaz sem prepričan, da tamle na drugi strani dvorane ne bi bila tišina, ampak da bi poslušali razglabljanja o tem, kakšna sila se dela nad naravo, če to kakšno leto več še uporabljamo, ker veste, da so bile silne debate o tem, ali naj se premog ukine leta 2030 ali leta 2032 ali 2035 ali 2038, ob tem, da je bilo povedano s strani gospoda Mervarja, da razpolagamo s sodobno tehnologijo, ki je bistveno manj škodljiva okolju, kot so bile tiste, ki so bile pred njo. Ampak čas naredi svoje in počasi bomo prišli do tega, da moramo pri teh razpravah o tem prehodu ravnati racionalno, gospodarno, predvsem pa tudi s pogledom na svoje lastne denarnice in da je v interesu ljudi in gospodarstva, da z nekimi preveč histeričnimi obljubami ne poslabšamo naše konkurenčne prednosti, predvsem pa, da ne ogrozimo naše energetske stabilnosti za naprej in tisto, kar si že nekaj časa prizadevamo, da postanemo na koncu tudi 100 % samozadostni.

Hvala.