Bom začel z vašim drugim.

Tudi jaz sem bil, mislim, da edini, ki sem napisal leta 20090 mnenje glede bloka 6. In moje mnenje je bilo /nerazumljivo/ ta investicija je to manjša. Zakaj? Zato, ker ni dva lignita. Ampak pustimo, tako kot ste rekel, imamo najsodobnejšo, to se moramo zavedati, najsodobnejšo tehnologijo. In strinjam se z vami, jaz nisem bil direktor HSE. Če bi jaz bil direktor HSE bi že verjetno marca letos začel s testnimi sežigi in bi iskal, problem, ki ga ima TEŠ je njegova konstrukcija kotla, ne more kuriti vsak premog. Imamo pa še blok 5, ki lahko kuri lignit. In jaz sem, kolegica državna sekretarka pozna, mi od 15. julija na podlagi sklepa Vlade se sestajamo vsaj na 14 dni, kot bom rekel, krizna skupina in smo dali takrat zahtevo, da se v TEŠ, seveda pričakujemo, da se tudi zmenijo za prave cene. So pa cene, tako da v ocene se ne spuščam. Z vami se strinjam, če bi imeli dosti lignita, da bi lahko obratovali v teh kriznih časih, tako s šestico, s petico smo mi samozadostni, pa še preveč imamo. Zato mislim, da bo novo vodstvo, mislim, da že ima to nalogo, da bo mogel na tem segmentu, ker a veste, 2 milijona 400 tisoč ton lignita pri povprečne kalorične 11 pomeni komaj 0,52 lot faktor za blok 6. Nič. Novi taki bloki morajo obratovati približno z 0,85 ob tem, da je petica 0.

Kar se pa tiče tistega, kar ste rekel, konic. Poglejte, mislim, da že tudi zaenkrat vsi ukrepi na nivoju Vlade in pa resornega ministrstva so šli v smeri, da ne uvajamo nekih drastičnih, bom rekel, ukrepov. Jaz sem kot direktor Elesa naročil štiri tako imenovane suhe teste, kaj bi bilo, če bi bilo treba izvajati redukcije. Moram reči, da stvar ni tako enostavna. Tukaj smo imeli vključene vseh pet distributerjev. Problem je, ker na eni trafopostaji je gor priključenih kup porabnikov in od njih marsikdo, ki je tako imenovan ali je kritična infrastruktura ali pa kaj drugega. In moram reči, da ne bo enostavno. Imamo rešitve, me razumete, tudi v tem momentu nočemo o njih govoriti. Zaenkrat po vseh ocenah ENTSO, se pravi Evropskega združenja sistemskih operaterjev, ni na vidiku nekih, bom rekel, splošnih redukcij. Še v najtežji situaciji v tem momentu, kar je neverjetno, je Francija, ki je bila največji izvoznik, ampak zaradi svojih problemov z nuklearko in pa Švedska, se pravi jug Skandinavije. Zdaj Slovenci imamo še eno možnost, je pa treba vedeti, da je tukaj problem stroškovna komponenta. Stroškovne cene so od 350 do 450 evrov na megavatno uro, odvisno kakšna je cena Elcot-a, se pravi teh 500 megavatov spečih, bom rekel, plinskih turbin na lokacijah predvsem Brestanice, dve so v TEŠ-u in pa dve zelo stare po slabem stanju v Trbovljah. Tu imamo še tiho rezervo. Mi bomo pa te konice šli najprej s pozivom, z avkcijo, če pa to ne bo šlo drugače pa z omejevanjem moči…