Pozdrav vsem skupaj!

(Aleksander Mervar, direktor sistemskega operaterja Eles.) Če bom šel kaj preveč na široko, prosim, ustavite.

Eles je osnutek zakona proučil tudi, bom rekel, skupaj z ministrstvom šel nekatere določbe skozi z vidika, kako je to, bom rekel, možno implementirati v praksi, Gre namreč za en kup novih nalog, s katerimi se Eles ni ukvarjal. Jaz mislim, da je zakon dober in da ga je treba sprejeti in da imam tak občutek, da imamo v Sloveniji občutek, da živimo v takem zelo, bom rekel, ugodnem času, kar se tiče oskrbe z elektriko, ne cen. Moram reči, da bo zdajle velika preizkušnja naslednji teden, če ste gledali vremenske napovedi s ponedeljkom, gredo vse krepko pod nič. Povem na en podatke, v zadnjih desetih dnevih so cene na tako imenovanih na borzah, ki se ukvarjajo s kratkoročnimi produkti, to je recimo tudi Ljubljanska borza BSP, katere 100 % lastnik je Eles so zrasle ogromno, iz dvesto in še nekaj evrov je recimo za jutri cena 416 evrov, ob tem, da so vse borze v Evropi, katere se ukvarjajo s / nerazumljivo/ se pravi s terminskimi posli so nelikvidne. Praktično ni možno kopati elektriko preko borz recimo na mesec, kvartal ali leto. Še ena stvar, ki jo velikokrat v medijih berem in je povsem napačno interpretirana, ko, bom rekel, presojamo v kakšni kondiciji je slovenska elektroenergetika, bom rekel z vidika obvladovanja elektroenergetskega omrežja pa, bom rekel, zagotavljanja napajanja končnih odjemalcev, smo eni boljših v svetovnem merilu. Vendar če malo bolj analitično gremo v globino, pa ne smemo biti najmanj, kar bi lahko, bi bili optimisti. Vam povem podatke recimo za letošnje obdobje od 1. januarja do včerajšnjega dne, 97 % vseh ur smo bili v Sloveniji uvozno odvisni, samo 3 % smo bili, smo imeli uvozni presežek. In operirati s podatkom, da smo na letnem nivoju toliko in toliko procentov samo uvozno odvisni je zelo napačen. Elektrika namreč ima to hibo, da je ne moreš skladiščiti in pač, bom rekel, jo proizvajaš. Nekatere elektrarne, recimo nuklearko, se ne splača, bom rekel, znižati obremenitve, zato pač dela na tisti svoji čim bolj sto procentom. In moramo se zavedati, da bomo letos 30 % uvozno desni. 30 % uvozne odvisnosti je približno 4 televatne ure. Te 4 televatne ure ne moreš kupiti po drugi ceni kot je 400, 500o evrov. Ni druge cene. Me razumete? Tudi v letu 2023 so napovedi slabe. Tudi če bo boljša hidrologija je moja ocena, da bomo nekje med 26 in 31 % uvozno odvisni. V čem je pa glavni razlog? Glavni razlog je predvsem v TEŠ-u. Recimo za primer, TEŠ bo v letu 2023 proizvedel manj elektrike, kot je v zadnjih petih letih v višini 1,1 teravatne ure, kar je za tako plastično primerjavo za dvoletno proizvodnjo celotne spodnje savske verige. Tako da bom rekel, zaradi tega tudi moja odločitev, pa predlog ministrstva 14. 10., da smo ustavili TEŠ, za to, da se je, da je lahko HSE, sicer je imel likvidnostne probleme, ker je mogel kupiti to energijo na borzah, kadar je kupoval v povprečju med 150 in 210 evrov, danes pa, sem vam povedal kakšna je številka. Tako da definitivno smo naredili dober posel. Povečali smo zaloge lignita, sicer daleč od tistega, kar bi rabili, in tudi za HSE bo malo boljše. Evo, toliko na kratko. Če bo pa kaj vprašanj, mi smo pripravili, mi imamo izračun… Poglejte, 10 % ur v obdobju od 1. 11. do 31. marca naslednje leto moramo mi zbrati v teh desetih, bom rekel, procentih ur moramo pa urno znižati konice za 5 %. 5 % v povprečju znižanih konic pomeni pa 90 megavatov. Zdaj kaj pomeni devetdeset megavatov, ne vem, recimo Slovenske železarne, kompleten odjem, če delajo na polni moči. Mi se tudi pripravljamo takoj, če bo in mislim, da bo zakon sprejet, mi bomo objavili javni poziv predvsem velikim gospodarskim subjektom in jih bomo stimulirali, to kar je tudi predvideno v samem zakonu, stimulirali, kolikor bodo pripravljeni znižati proizvodnjo, pač s ustrezno stimulacijo katera se bo izplačala. Večji problem je, če bo Evropa po tem naslednjem tednu, ko bo po moji oceni prvi resen test za kontentalno Evropo in za njen sinhronizirano elektroenergetsko območje, se pravi naslednji teden, če bo Evropa hotela, da se striktno držimo tistih določil po katerih je treba povprečno porabo v letih, v 5. letih v obdobiju 1. 11. – 31. marec, začne se 2017–2018, konča se z 2021-2022 znižati za 10 %. Če bo pol koga zanimalo, vam lahko tudi povem koliko to to pomeni, to so pa največ bi mogel znižati gospodarstvo priključeno na distribucijski odjem, sledi s mali poslovni odjem, potem gospodinjski odjem in na koncu velike proizvajalce. Imamo še eno srečo v Sloveniji, da je Talum kot nekdaj največji porabnik elektrike, ki je letno porabi približno 1,3 teravatne ure električne energije, zaradi prestrukturiranja proizvodnje bo to znižal v 2023 na manjkrat na 300 DVH.

Hvala.