Govor

Tina Seršen

Hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Zima se uradno še ni začela, a pred vami je četrti zakon, ki naslavlja krizne razmere in draginjo na področju energetike. Zakon večinoma ureja izvajanje določb evropske uredbe Sveta EU 2022/1854, ki je bila 6. oktobra objavljena v Uradnem listu Evropske unije in tudi izvajanje začasnega okvira za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije 9. novembra. Zaradi naslavljanja izzivov, ki so zelo nepredvidljivi, seveda zakon vključuje še nekatere druge elemente, za katere je Vlada presodila, da jih je smiselno interventno zakonsko urediti. Tudi na EU ravni se interventno ukrepanje nadaljuje. Letos so ministri pristojni za energijo že sprejeli tri krizne uredbe, sprejem še treh uredb pričakujemo v decembru, ko bosta predvideni, ko je predvideno, še dve zasedanji sveta EU za energijo. Nihče pa seveda v tem trenutku ne izključuje možnosti, da bo med zimo potrebno interventno ukrepati še naprej.

A naj se vrnem k zakonu in v nadaljevanju predstavim njegove ključne elemente. Zakon vsebuje 10 poglavij, a rekla bi, da naslavlja predvsem tri ključne izzive. Prvo je zmanjšanje uvozne odvisnosti. Drugo je prerazporejanje presežnih prihodkov, ki se v energetski draginji pojavljajo v korist državljanov. In tretja je zaščita najranljivejših.

Z drugimi besedami, prvič, z zmanjševanjem porabe v koničnih urah pomagamo zmanjševati pritisk na borzne cene, ki se pojavlja predvsem zaradi krize razpoložljivosti energije. Tukaj predlog zakona zadolžuje sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja, to je Eles, da identificira te ure in izvede vse potrebno za zmanjšanje porabe v teh obdobjih.

Drugič, olajšanje pravil za financiranje novih investicij v obnovljive vire energije in nova pravila na tem področju bo vodila do novih proizvodnih virov, ki bodo ublažili efekt morda celo bolj zahtevne prihodnje zime. Za dodeljevanje sredstev z zakonom zadolžujemo Center za podpore, ki sicer že danes izvaja podobne sheme podpor razvoju obnovljivih virov energije.

Tretje, z omejitvijo presežnih tržnih prihodkov in pobiranjem solidarnostnega prispevka bomo poskrbeli za to, da ni vojnih dobičkarjev oziroma da se presežna sredstva iz tega naslova stekajo v proračun Republike Slovenije. Določamo njihovo namensko rabo, ki je namenjena predvsem blažitvi visokih cen energije ali preko povračil dobaviteljem, ki dobavljajo energijo in energente po regulirani ceni, ali preko neposredne pomoči končnim odjemalcem. Podobno velja tudi za presežne prihodke od prezasedenosti.

Četrtič, preko številnih drugih ukrepov zasledujemo zaščito najranljivejših, torej končnih odjemalcev. Naj omenim določitev referenčne cene za elektriko in za lesno biomaso za naprave, ki so vključene v podporno shemo, možnost regulacije cen energentov, katere danes ni mogoče regulirati po zakonu o kontroli cen, možnost hitrejšega prenosa celotnega portfelja odjemalcev v primeru izstopa nekega dobavitelja iz trga, dopustitev izjeme pri javnem naročanju in podobno. Naj omenim tudi, da Vlada pozdravlja in podpira amandmaje, ki so bili vloženi s strani koalicijskih poslancev. Poudarim naj, da z amandmaji predlagane izboljšave in dopolnitve zakona pomembno pomagajo dosegati cilj interventnega zakona.

Spoštovani! Sprejem zakona je nujen za izpolnjevanje obveznosti, ki jih določa evropska zakonodaja in za nadaljnje uspešno obvladovanje kriznih razmer na svetovnih in evropskih energetskih trgih, ki se le počasi umirjajo in nas bodo okupirale verjetno še celo naslednje leto. V boju z njimi smo kot država do sedaj uspešni in upam, da bomo tudi naprej. Že v naprej hvala za vašo podporo zakonu.

Hvala.