Hvala lepa za dodatna vprašanja.

Najprej spoštovani poslanec Tonin, glede Zahodnega Balkana. Zdaj moje videnje je, da Slovenija in slovenska diplomacija zelo proaktivno deluje v pomoči in podpori vsem državam Zahodnega Balkana v približevanju Evropski uniji. Zelo proaktivno v delu, ko gre za pomoč pri ekonomsko-socialnim reformam, ko gre za pomoč pri približevanju Evropski uniji in pridobivanju nadaljnjih korakov. Zdaj, vi verjetno veste, da je Slovenija zadnje štiri mesece oziroma pet mesecev vodila zelo vidno in odločno kampanjo v podporo pridobitve statusa kandidatke Bosni in Hercegovini. Mi smo pravzaprav bili tista država, ki je štiri, pet mesecev nazaj temo odprla v luči ruske agresije v Ukrajini in posledično ob pridobitvi statusa kandidatke za Ukrajino in Moldavijo in evropske perspektive za Gruzijo. S tem smo želeli pokazati naš angažma, da države zahodnega Balkana ne ostajajo zadaj, da pošljemo regiji močno politično in simbolično sporočilo, ker govorimo o državah, ki so tako ali drugače 20 let od vrha v Solunu vpete v sam širitveni proces. Jaz se zavedam izzivov, ki so v regiji, včasih tudi v odsotnosti enotne evropske širitvene politike ali utrujenosti, tudi zaradi naraščajočih tenzij, kot so bile nedavnem med Srbijo in Kosovom, zaradi teh registrskih tablic. Zdaj ta nedavna zaostritev odnosov, o kateri ste govorili med Srbijo in Kosovom in kaj lahko Slovenija tu naredi. Mi smo bili zelo vpeti tudi v tem delu iskanja rešitve ob zaostrovanju odnosov glede postopnega opuščanja srbskih registrskih tablic na Kosovu in posledičnega izstopa kosovskih Srbov iz institucij. Končalo se je takrat s posredovanjem Evropske unije z gospodom Lajčakom Borellom oziroma sprejetjem predloga 23. novembra, ki vključuje sprejetje ukrepov za preprečitev nadaljnjega zaostrovanja. Tako, da Kosovo ne bo finančno kaznovalo lastnike vozil s srbskimi oznakami dokler potekajo pogovori o normalizaciji in tako naprej. Mi ves čas, tudi z našim, zdaj na novo imenovanim posebnim odposlancem z ministrstva Anžejem Frangežem pozivamo k normalizaciji odnosov, k pomenu nadaljevanja dialoga med državama in tudi v tej mogoče tihi diplomaciji, intenzivno smo aktivni in vpeti v pomoč iskanja rešitev, tudi, kot rečeno, s posebnim odposlancem, ki je bil v regiji že večkrat in tudi intenzivno sodeluje s posebnimi odposlanci tako Evropske unije kot drugih držav. Ključno je, da pogovori o normalizaciji odnosov preidejo iz tako imenovanih tehničnih pogajanj k vsebinskim temam in na to tudi ves čas opozarjamo. Stališče Republike Slovenije tu ostaja nespremenjeno, mi vztrajamo, da moramo doseči, kar zadeva Srbijo, Kosovo, en ključni končni sporazum, ki bo pravno zavezujoč in ga bo tudi mogoče implementirati, da ne bo vseboval nekih dvoumnosti oziroma ne bo imel negativnih učinkov v regijah. Tu ob vlogi Evropske unije, ki je bila posrednica, je v zadnjem trenutku tudi zelo močno v pogovorih, zlasti s kosovsko stranjo, se angažirala tudi ZDA, kar je na koncu nekje pripeljalo do začasne rešitve. Kosovo, Srbija in dialog, ki je odprt, je en velik izziv. Jaz sem zadovoljna, da so vsaj včeraj vsi voditelji res prišli na vrh v Tirano, kjer so uspeli sprejeti tiransko deklaracijo, ki prinaša, in tu je Slovenija precej aktivna, ne gre samo za Bosno in Hercegovino, kjer v tem trenutku pomagamo pri vlaganju zakonov, zato, da bomo imeli pozitivne premike tudi v tej državi, ampak smo proaktivni, ko gre za iskanje energetskih rešitev. Včeraj je bilo v deklaraciji zapisano in jaz mislim, da je to pomembno sporočilo za Balkan, da bomo pomagali z energetskim podpornim paketom, ki bo vreden milijardo evrov, Evropska unija v posojilih in to lahko res pomaga k velikih investicijah in Zahodnemu Balkanu v tej energetski krizi. Enako, da bi šli v skupne nabave plina / nerazumljivo/ in hidrogena na Zahodnem Balkanu. To so pa tiste konkretne stvari, kjer Slovenija tudi s svojim znanjem v pogovorih veliko prispeva. Tako da, kar zadeva Zahodni Balkan, jaz lahko samo na koncu rečem, da brez aktivne vloge slovenske zunanje politike in to enotne zunanje politike ne bi o širitvi toliko danes govorili, verjetno znotraj vseh platform Evropske unije, kot danes govorimo prav v luči te ruske agresije v Ukrajini. Ker stalno tudi opozarjamo na varnostna tveganja, ki so v regiji, potencialna varnostna tveganja v odsotnosti, če državam Zahodnega Balkana ne bi pomagali na tej poti do Evropske unije in na regijo preprosto pozabili. Tako da, to bomo nadaljevali naprej. Jaz tudi upam za zaključek, da bomo uspeli, ker potekajo te dni intenzivni pogovori s statusom kandidatke Bosni in Hercegovini še na vrhu do konca tega leta. Ta hip sem, bi rekla, previdno optimistična, ampak imamo dovolj pozitivnih indicev, da bi lahko s tem uspeli v sklepih vrha, ki bo decembra.

Kar zadeva poslanka Irgl vprašanje Rusije in resolucije, ki jo je sprejel parlament 23. novembra, v kateri je parlament ugotovil, da Rusija je država, ki podpira terorizem in uporablja teroristična sredstva. Tu je treba malo pogledati vseeno širše ozadje. Podobno je resolucije o razglasitvi Rusije kot terorističnega režima ali države, ki podpira terorizem so do sedaj sprejeli parlamenti baltskih držav Poljska, Češka in Nizozemska, vendar pa v evropski zakonodaji ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. Evropska unija ima en seznam terorističnih organizacij, na katerega se lahko uvrstijo skupine, subjekti, posamezniki, ne pa tudi države in zato Evropski parlament v tej resoluciji poziva Evropsko unijo in države članice naj oblikujejo pravni okvir unije za uvrstitev držav med podpornike terorizma in med države, ki uporabljajo teroristična sredstva. Tudi ZDA recimo, ki ima tak seznam za države na njem je trenutno Kuba, Iran, Sirija, Severna Koreja kljub pozivom še niso uvrstile Rusije na seznam. In res je, prejeli smo pisno vprašanje, smo tudi odgovorili, bi pa želela ob tem še enkrat povedati. Rusija je agresor, o tem ni dvoma. Slovenija ves čas obsoja rusko agresijo v Ukrajini in nikoli ne bo priznala politike močnejšega oziroma prilastitve tujega ozemlja z vojaško silo. V Sloveniji trdno zagovarjamo pravico Ukrajine, da se bori za ozemeljsko suverenost in celovitost. Vlada je tudi sredi novembra sprejela in ostro obsodila sistematične napade na civilno prebivalstvo, načrtno uničevanje kritične oziroma energetske infrastrukture in Rusko federacijo pozvala, naj takoj preneha s takšnim delovanjem. Mi smo tudi ves čas in še vedno podpiramo obsežne omejevalne ukrepe Unije, ki so usmerjene proti ruskemu političnemu vodstvu. Hkrati opozarjamo, da bodo morali in morajo vsi odgovorni za ta grozodejstva v Ukrajini odgovarjati, zato tudi Slovenija ves čas odločno podpira preiskavo, kazenski pregon vojnih zločinov in na tak način bo zadoščeno pravici. Verjetno veste, da se vzpostavlja posebno sodišče, ki ga v tej fazi tudi Slovenija podpira. Tako da, kar zadeva naše aktivnosti glede dogajanja v Ukrajini, smo izjemno proaktivni tudi s pomočjo, tako materialno, tako humanitarno, ne govorim o moralni, tudi vojaško. In če bi prišlo do tega, da bi nekje bila sprejeta evropska zakonodaja na podlagi resolucije, da bi morali odločati o tem ali je Rusija teroristična država, potem bo to zadeva, ki bo prišla v parlament in bomo na vsak način znotraj Evropske unije tudi iskali soglasje. Hvala.